16. 03. 2010

Vir in informacije: Delo FT, 1.3.2010, www.delo.si, Avtor: Ljiljana Đerić

Največ pomagajo novincem

V veliko pomoč našim podjetjem na kitajskem trgu je predstavništvo slovenskega gospodarstva (PSG) v Šanghaju, ki ga je Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (Japti) odpra oktobra leta 2007. Kot pravi vodja predstavništva, Ljubomir Ulaga (poleg njega je v predstavništvu zaposlen še kitajski sodelavec), je namreč namen predstavništva nuditi podporo predvsem malim in srednjim slovenskim podjetjem pri vstopanju na kitajski trg, pri večanju izvoza in pri vlaganju; in sicer z zagotavljanjem kakovostnih in učinkovitih storitev ter nudenjem specifičnih informacij. Storitve predstavništva pa so brezplačne.

»Najpogostejša storitev predstavništva je preverjanje kitajskih podjetij, in sicer predvsem zato, ker slovenska podjetja mnogokrat nabavljajo po internetu. Zato lahko pride, ob sicer ugodnih ponudbah, do nepravilnih dobav in težav s kakovostjo ali plačili. Pomagamo tako, da kitajsko podjetje preverimo (registracijo podjetja ter pravne osebe, bančni račun) in poskušamo svetovati morebitnim slovenskim kupcem,« pravi Ulaga.

Najpogosteje jih prosijo za pomoč novinci na kitajskem trgu. Teh je kar štiri petine, petina pa je podjetij, s katerimi sodelujejo že dalj časa in so njihove redne stranke. Sicer pa imajo s slovenskimi podjetji, ki so prisotna na Kitajskem, dobre odnose; predvsem v smislu povezovanja, medsebojne pomoči ter strokovnih izmenjav.

Kot pravi vodja predstavništva našega gospodarstva v Šanghaju, so na Kitajskem prisotna močna slovenska podjetja, ki tam živijo svoje poslovno življenje ter proizvajajo pretežno za kitajski, južno-azijski in globalni trg. Na Kitajskem deluje vsaj 30 do 50 slovenskih menedžerjev in strokovnjakov. Pred časom so naša podjetja na Kitajskem uresničila več velikih projektov; slovenski strokovnjaki so denimo tam postavili kemične, strojne in pohištvene tovarne, Kitajci pa so jih prevzeli dokončane na ključ.

A zdaj je to sodelovanje precej drugačno, saj gre za podjetja v slovenski lasti, ki tržijo izdelke, oblikovane s slovenskim znanjem, vendar izdelane na Kitajskem. Njihov trg je Azija in le delno ZDA in Evropa.

In na kaj morajo naša podjetja najbolj paziti, ko vstopajo na kitajski trg? Kot pravi Ljubomir Ulaga, se morajo podjetja najprej odločiti, kje bodo tržila. Če je njihov ciljni trg Evropa, morajo dobro preračunati prednosti in slabosti, zaradi oddaljenosti in kulturnih razlik. Če pa je njihov predvideni trg Kitajska ali Azija, se morajo trgu prilagoditi trženjsko, oblikovno, logistično in seveda jezikovno. In mimogrede, na prostotrgovinskem območju, ki obsega Asean in Kitajsko, se oskrbuje kar dve milijardi potrošnikov.

Kje so najboljše priložnosti

Najboljša priložnost za slovensko gospodarstvo je, da vstopi v proces oblikovanja kitajskih majhnih in srednjih zasebnih podjetij (še zlasti v okoljevarstvene projekte), saj ta potrebujejo tehnološka, menedžerska in marketinška znanja, pravi Ulaga. Hkrati opozarja, da pri poslovnih odločitvah kaže tudi upoštevati, da se na Kitajskem veča nižji srednji sloj prebivalcev v manjših mestih – tretjega ranga, na primer velikosti od tri do pet milijonov ljudi. Ta, novi sloj potrošnikov potrebuje prevozne in gospodinjske proizvode ter izdelke za zabavo. Seveda je ponudba teh velika, zato je zelo težko premagati domače proizvajalce avtomobilov, bele tehnike ali zabavne elektronike. Lahko pa naše družbe s kitajskimi proizvajalci sodelujejo, jim dobavljajo sklope izdelkov, kombinirajo svoj vstop na kitajski trg z njihovim vstopom na tretje trge in podobno.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj