10. 03. 2010

Vir in informacije: Podjetnik, Februar 2010, www.podjetnik.si, Avtor: Nataša Gjura

Velik trg, visoka kupna moč prebivalcev in visoke cene naredijo Japonsko zanimivo tudi za slovenska podjetja.

Japonska predstavlja drugo največje gospodarstvo na svetu in je po obsegu bruto domačega proizvoda druga najbogatejša država na svetu. Poleg tega je tudi ena največjih gospodarskih partneric Evropske unije ter največja investitorica na svetu. Njena najpomembnejša gospodarska panoga je predelovalna industrija, v svetu pa je Japonska med vodilnimi proizvajalci elektronike, avtomobilov, strojne opreme ter železa in jekla. Med njene najpomembnejše storitvene dejavnosti sodijo bančne, zavarovalniške in nepremičninske storitve.

Trud se obrestuje

V preteklosti je hiter razvoj Japonske temeljil predvsem na zaščiti domače proizvodnje, hitri rasti produktivnosti, pospeševanju izvoza in omejevanju uvoza. Takšna politika se konec devetdesetih let ni več obrestovala, kar je pomenilo pospešeno odpiranje japonskega gospodarstva. To je danes v celoti odvisno od uvoza surovin, energentov in prehrambenih izdelkov. »Gre za deklarativno odprto ekonomijo, ki pa ima veliko skritih ovir za tuja podjetja,« pravi Miran Skender, veleposlanik Republike Slovenije na Japonskem. Mednje šteje predvsem jezik, sledijo mu standardi, ki še danes niso v celoti internacionalizirani, in tradicionalna povezanost japonskih podjetij. Prav tako pa so stroški za vstop na japonski trg zelo visoki.

 »Po drugi strani,« poudarja veleposlanik Skender, »Japonska predstavlja veliko priložnost za vse, ki so se pripravljeni resno podati na trg, saj je zaradi velikosti v tej državi mogoče prodati karkoli, dosegajo se tudi boljše cene, njihova plačilna politika pa je zelo dobra.« Poleg tega so japonski kupci veliko bolj lojalni in so pripravljeni sodelovati tudi takrat, ko pride do težav ali krize. »Kdor se je pripravljen potruditi in vlagati v japonski trg, bo ustrezno nagrajen,« poudarja Skender.

Zlato načelo je, da je brez dolgoročne usmerjenosti in kolikor mogoče redne prisotnosti na Japonskem uspeh skorajda nemogoč, saj za podjetja velja preprosto pravilo – toliko, kolikor vložiš, toliko dobiš. »Vsa slovenska podjetja, ki so danes na tem trgu prisotna, so potrebovala leta, da so realizirala posle,« še pove Skender.

Nič na kratek rok

Japonski trg predstavlja poslovne priložnosti tako za mala, kot tudi za srednje velika slovenska podjetja. »Glede na velike potrebe japonskega trga in visoko kupno moč japonskih potrošnikov, imajo slovenska podjetja pri poslovanju nedvomno velike možnosti, ki so se dodatno povečale z vstopom naše države v Evropsko unijo, ne samo zato, ker so se naša podjetja lahko vključila v programe vzpodbud, ki jih za prodor na ta zahtevni trg ponuja Evropska komisija. Dejstvo, da se podjetja sedaj lahko predstavljajo enakovredno z drugimi evropskimi tekmeci in priznanimi proizvajalci evropskih izdelkov, ki so med Japonci visoko cenjeni, omogoča lažji kontakt in večje zanimanje za slovenske izdelke in storitve,« pravi Marko Jare iz Gospodarske zbornice Slovenije. Seveda je veliko odvisno tudi od podjetij samih, od tega, koliko so se pripravljena angažirati in kakšen je njihov produkt.

Dolgoročen pristop ima zagotovo svoje prednosti, saj zavaruje podjetje pred nezanesljivimi partnerji ali goljufi, ki pa jih na Japonskem ni veliko. »Da podjetje obstane na tem trgu, mora konstantno zagotavljati dogovorjeno kakovost v dogovorjenih rokih,« meni Skender in dodaja, da je treba veliko pozornosti usmeriti v pripravo oziroma prilagoditev izdelka za japonski trg in prodajni plan. Po njegovem mnenju slovenska podjetja nujno potrebujejo nove izdelke in tehnologije z visoko dodano vrednostjo, saj bodo le na ta način lahko ohranila konkurenčnost.

Po mnenju Marka Jareta je japonski trg odprt za vse izdelke in tehnologije, ki so prilagojene lokalnemu uporabniku, hkrati pa konkurenčne in inovativne v vseh pogledih. »Razpon izdelkov in storitev, ki bi jih naša domača podjetja lahko ponudila japonskemu kupcu je zelo širok, saj praksa kaže, da so to lahko preprosti dekorativni izdelki za opremo stanovanj, delikatesni prehrambeni izdelki, žlahtna vina, pa tudi farmacevtski izdelki, energetska oprema, avtomobilske komponente, visoka tehnologija …,« še pravi Jare. Miran Skender pa dodaja, da so na japonskem trgu uspešna predvsem podjetja, ki se ukvarjajo z IT in telematiko, uspešno pa je tudi sodelovanje na področju inženiringa in energetike. Ne smemo zanemariti niti področja slovenske športne opreme, saj se ta na Japonskem uspešno prodaja in vse kaže, da bo tako tudi v prihodnje.

Skupaj na tretje trge

V zadnjem času je Japonska veliko vlagala v nove izdelke in tehnologije ter je pri njihovem razvoju zelo uspešna, težave pa se pojavljajo pri komercializaciji. »Prav v povezovanju na področju komercializacije, adaptacije izdelkov lokalnim trgom, logistike in distribucije je veliko možnosti za sodelovanje s slovenskimi podjetji na evropskem trgu,« meni Miran Skender.

Zagotovo je za slovenska podjetja Japonska zanimiva predvsem kot izvozni trg, saj je tu mogoče najti partnerje za skupne projekte na tujih tržiščih. Zavedati se je treba, da je Dežela vzhajajočega sonca vir najsodobnejših izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Kot pravi Skender so prav taki izdelki in tehnologije najpomembnejši faktor za prestrukturiranje slovenskega gospodarstva. Kar zadeva izvoz, se japonska podjetja trudijo sama in so bistveno uspešnejša od slovenskih na Japonskem. »Japoncev v Slovenijo nihče ni 'vabil', podjetja so se morala sama potruditi, da so si zagotovila prodajo, tržne deleže in podobno. Tudi slovenska podjetja bi morala po isti poti kot japonska podjetja,« je mnenja Skender.

Vstop na trg je dolg proces Inea, vodilno slovensko podjetje na področju avtomatizacije, industrije in zgradb, že skoraj dvajset let sodeluje s korporacijo Mitsubishi Electric. Vzpostavitev sodelovanja je bil, kot pravi Zoran Marinšek, direktor razvoja pri omenjenem podjetju, dolgotrajen postopek. Prvo licenco za programsko orodje so prodali po petih letih sodelovanja, sledil je skupni razvojni projekt, v katerem so si pridobili status njihovega razvojnega partnerja in so danes eno od dveh evropskih podjetij, ki se lahko s tem pohvali. »Procesi odločanja so dolgi, vključujejo znatno število ljudi. Sodelovanje je proces: potreben je čas, doseči je treba kulturno sozvočje, medsebojno spoštovanje ljudi, na nek način vraščanje,« pravi o poslovanju z Japonci Marinšek. Meni, da je priložnosti za vstop na japonski trg še kar nekaj, predvsem na področju informacijskih tehnologij, energetske proizvodnje in turizma. »Slovenci imamo znatno prednost, saj smo prilagodljivi, skozi zgodovino smo dokazali, da se znamo prilagajati in vzpostavljati komunikacijo z drugimi kulturami,« pove Marinšek. Kar zadeva uvoz in izvoz iz Japonske, pa Marinšek meni, da je pri sodelovanju z Japonsko bistvena gradnja skupne ponudbe za prodajo na tretjih trgih. »Na tem konceptu temelji ambiciozen projekt Tehnološko razvojnega centra na področju naprednih energetskih tehnologij in tehnologije vodenja procesov v Sloveniji, ki smo ga zasnovali in ga poskušamo spraviti v življenje na naši in na japonski strani,« pravi Marinšek. To pa predstavlja inovativni poslovni model v sodelovanju Japonska – Slovenija, ki bo v primeru uspeha zagotovo povečal obseg in kakovost sodelovanja med obema državama.

 

Poslovne navade Japoncev 1. Poslovni obiski – Poslovni obiski so navadno ob 10:00 dopoldne ali 13:00 oziroma 14:00 uri. Če japonski partner povabi na sestanek ob 11. uri, to praviloma pomeni tudi povabilo na kosilo. Enako velja za sestanke, ki se pričenjajo ob 16. ali celo 17. uri, kar pomeni, da vabi k večerji. Poslovni sestanki trajajo navadno eno uro. 2. Kultura pozdravljanja – formalni pozdrav Japoncev med seboj je priklon, a tega ne pričakujejo od tujcev. Če ni jasno, ali bo prišlo do stiska rok ali priklona, je najbolje, da počakate, da oni storijo prvi korak. 3. Vizitke – ustrezna vizitka je ključni element za uspešno vzpostavljanje kontaktov. Biti mora standardnih mer, da jo lahko hranijo v albumu, priporočljivo pa je, da je angleškem jeziku. Vizitka se izroča praviloma z obema rokama, stoje, ko se predstavljamo in povemo svoje ime. Za Japonsko je značilna velika uporaba vizitk. Porabi se jih namreč veliko več kot v Evropi ali drugje po svetu, saj se izmenjuje z vsemi prisotnimi. Ob obisku jih zato imejte vedno dovolj s seboj, saj boste za 3-4 dnevni poslovni obisk porabili vsaj 50 vizitk. Če imate v načrtu obisk sejma, lahko porabite celo sto vizitk. 4. Poslovni sestanek – bodite pozorni, da na začetku predstavite program z glavnimi temami, naredite kopije predstavitve za vse prisotne in poskrbite za ves potrebni poslovni material. 5. Jezik – japonščina je zelo zahteven jezik in njeno učenje je dolgotrajno, zato si lahko pri poslovanju z Japonci pomagamo s tolmačem. To je sicer lahko drago, a je nujno potrebno, da se vzpostavi prva komunikacija. Pozneje pa lahko uporabljamo tudi angleščino, kar je v zadnjih časih postalo pravilo.

 

Prednosti japonskega trga:	Slabosti trga:
-          stabilno poslovno okolje -          plačilna disciplina -          lojalnost kupcev -          doseganje dobrih cen	-          za vstop je potrebnega veliko časa -          treba je vložiti veliko sredstev -          komuniciranje v japonskem jeziku -          - poudarjanje tradicije

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj