08. 12. 2020

Vir in informacije: Portal FinD-INFO, 27. 11. 2020, www.findinfo.si

Kadar pride do smrti družbenika družbe ali samostojnega podjetnika, to ne vpliva le na poslovanje podjetja, temveč tudi na druge pravne posledice, povezane predvsem z vstopom naslednikov v podjetje. Pomembno je ugotoviti, ali gre za oporočno dedovanje ali dedovanje na podlagi zakona, kdo bodo potencialni dediči, kakšna je vrednost zapustnikovega premoženja, ali se bo kateri od dedičev odpovedal dedovanju ipd.

Na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1)se poslovni delež v družbi oziroma podjetje s. p.-ja lahko deduje. Z vidika dedovanja in nadaljevanja poslovanja pa je bistveno, da se dediči poskusijo dogovoriti, kateri od njih bo prevzel podjetje (poslovni delež) po zapustniku in skrbel, da podjetje posluje naprej.

Po Zakonu o dedovanju (ZD) pokojnikova zapuščina po zakonu preide na njegove dediče v trenutku njegove smrti. To pomeni, da so že s trenutkom njegove smrti dediči nosilci premoženja in obveznosti zapustnika.

Do razdelitve premoženja v zapuščinskem postopku, bodo dediči ›pravna skupnost‹, kar pomeni da do delitve skupno upravljajo dediščino in razpolagajo z njo. Dediči se lahko sporazumejo glede uprave dediščine.

Dedovanje poslovnega deleža v d. o. o.

Zakonodaja določa, da se poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo kot pravica lahko deduje. Ker bo dokončna odločitev o dejanskem dediču znana šele po koncu zapuščinskega postopka, je v vmesnem času kot družbenik v sodnem registru še vedno naveden zapustnik.

Pri dedovanju poslovnega deleža je pomembna predvsem ugotovitev vrednosti poslovnega deleža, ki se določi na podlagi skrbnega pregleda, popisa in ocene vrednosti. Popis in cenitev premoženja opravi notar ali izvršitelj, ki ga določi zapuščinsko sodišče, oziroma delavec sodišča, ki ga določi sodnik.

Če sta bila ime ali priimek družbenika navedena v imenu podjetja (v firmi), lahko dediči družbenika v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zahtevajo, da se njegovo ime ali priimek izbriše iz firme.

Ker pomeni dedovanje univerzalno pravno nasledstvo, pri tem ni ovire glede pridobitve statusa družbenika. Na podlagi ZGD-1 namreč ustanovitelj oziroma družbenik družbe z omejeno odgovornostjo ne more postati oseba, ki je v zadnjih treh mesecih že ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo ali pridobila delež v družbi z omejeno odgovornostjo, ki ni starejša od treh mesecev. Navedeno ne velja v primeru pridobitve deleža na podlagi dedovanja.

Prenos kapitala (poslovnega deleža) preminule osebe na dediča, volilojemnika ali osebo, ki ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, zaradi smrti fizične osebe se po Zakonu o dohodnini ne šteje za obdavčljivo odsvojitev kapitala.

Dedovanje podjetja s. p.

Če umre podjetnik, se njegovo podjetje lahko deduje ali zapre. Če se dediči med seboj dogovorijo, se lahko določi podjetnikov dedič, ki bo nadaljeval s podjetjem zapustnika. Tedaj se lahko v nazivu podjetja še vedno uporablja tudi ime in priimek zapustnika.

Z nadaljevanjem zapustnikovega podjetja preidejo na podjetnikovega dediča podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Podjetnikov dedič kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika in se kot tak vpiše kot podjetnik v poslovni register. To pomeni, da se s prenosom na naslednika ne bo štelo, da gre za obdavčljivo prenehanje prejšnjega podjetja, vendar bo moral novi podjetnik izpolnjevati določene pogoje:

• novi zasebnik mora nadaljevati z opravljanjem dejavnosti v Sloveniji;
• novi zasebnik mora ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti, amortizirati prevzeta sredstva ter izračunavati dobičke in izgube v zvezi s prejetimi sredstvi in obveznostmi z upoštevanjem vrednosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti zavezanca, po kateri bi se izhajalo pri izračunu davčne osnove pri zavezancu, ki je nehal opravljati dejavnost, oziroma na način, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo;
• novi zasebnik mora prevzeti rezervacije, ki jih je oblikoval zavezanec, ki je nehal opravljati dejavnost, ki se lahko pripišejo podjetju, ki se prenaša, in pogoje v zvezi s temi rezervacijami, kot bi veljali za zavezanca, ki je nehal opravljati dejavnost, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo;
• če pride v obdobju petih let po prenosu podjetja na dediča do neizpolnjevanja navedenih pogojev, se prihodki, ki se sicer niso šteli za prihodke zavezanca, ki je prenehal, obdavčijo kot drugi dohodki fizične osebe, razen če je šlo za prenehanje dejavnosti zaradi smrti oziroma je zavezanec po prenehanju opravljanja dejavnosti umrl;
• davčna obravnava se prizna, če je priglašena pri davčnem organu in so izpolnjeni navedeni pogoji.

Če je pokojni podjetnik pred smrtjo imenoval prokurista, njegova pooblastila ne prenehajo s smrtjo podjetnika.

V praksi se priporoča, da samostojni podjetnik imenuje zastopnika za primer smrti. Ta oseba bo od trenutka smrti podjetnika pooblaščena za opravljanje vseh pravnih dejanj, ki spadajo v redno poslovanje podjetnika. Dedič podjetnika lahko to pooblastilo vsak čas prekliče. Podelitev in prenehanje tega pooblastila se mora vpisati v Poslovni register Slovenije.

Če podjetnik nima zastopnika za primer smrti ali prokurista, podjetniku zastopnika v primeru njegove smrti na predlog imenuje sodišče v nepravdnem postopku. Predlog lahko vloži vsakdo, ki ima pravni interes. Funkcija sodno imenovanega zastopnika preneha najkasneje s potekom obdobja, za katero ga je imenovalo sodišče, ali z imenovanjem novega zastopnika s strani dedičev. Sodno imenovani zastopnik ima pravico do plačila za delo in poravnave stroškov, ki jih določi sodišče.

AJPES izbriše podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije po uradni dolžnosti na podlagi obvestila pristojnega matičnega organa, da je podjetnik umrl, razen če ji dedič podjetnika v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju ne predloži izjave, da bo nadaljeval zapustnikovo podjetje.

Možnosti za ravnanje dedičev v zapuščinskem postopku

Kot navedeno, od trenutka smrti podjetnika ali družbenika nastane pravna skupnost dedičev, ki skupno odločajo o vprašanjih postopka. Ker pa so v praksi le nekateri posamezniki zainteresirani za dedovanje podjetja, se dediči med seboj lahko tudi dogovorijo.

Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave. Taka odpoved velja tudi za potomce tistega, ki se je odpovedal, če ni izrecno izjavil, da se odpoveduje samo v svojem imenu. Če so potomci mladoletni, za to odpoved ni potrebna odobritev pristojnega centra za socialno delo. Če se dediščini odpovejo vsi dediči, ki ob zapustnikovi smrti pripadajo najbližjemu dednemu redu, so poklicani k dedovanju dediči naslednjega reda.

Le izjemoma se je mogoče odpovedati tudi še ne uvedenemu bodočemu dedovanju (ko oseba, po kateri so bo dedovalo, še ni pokojna). Odpoved neuvedenemu dedovanju je mogoča le, če se dedovanju odpove potomec ali zakonec zapustnika. Potomec ali zakonec, ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami, se v sporazumu s prednikom ali zakoncem odpove dediščini, ki bi mu šla po smrti njegovega prednika ali zakonca. Če se je dediščini odpovedal potomec, velja taka odpoved tudi za potomce tistega, ki se je odpovedal, če ni s sporazumom o odpovedi ali poznejšim sporazumom določeno kaj drugega. Izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati, razen če je bila dana zaradi sile, grožnje ali zvijače, ali če je bila dana v zmoti.

Dedič, ki sprejme dediščino (oziroma njen sorazmerni del), postane s prevzemom premoženja odgovoren tudi za zapustnikove dolgove, in sicer do višine vrednosti podedovanega premoženja. Dedič, ki se je odpovedal dediščini, ni odgovoren za zapustnikove dolgove. Če je dedičev več, so ti nerazdelno odgovorni za zapustnikove dolgove, in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne.

Posamezni dedič sme pred delitvijo tudi prenesti svoj dedni delež, bodisi v celoti ali deloma, samo na sodediča. Pogodba o prenosu dednega deleža mora biti overjena. Pogodba dediča z osebo, ki ni dedič, o odstopu dednega deleža zavezuje dediča samo, da po razdelitvi izroči svoj delež sopogodbeniku; z njo sopogodbenik do delitve ne dobi nobene druge pravice. Za delitev se šteje tudi dogovor dedičev, da postanejo v sorazmerju z dednimi deleži solastniki posameznih zapuščinskih stvari.

Smrt direktorja

Direktor družbe ali podjetja samostojnega podjetnika je lahko le fizična oseba, ki jo na to mesto imenujejo družbeniki ali sam nosilec s. p. Direktor družbe mora izpolnjevati določene zakonske pogoje, predvsem pa mora biti poslovno sposoben (polnoletna oseba, ki ji ni odvzeta poslovna sposobnost). Direktor namreč zastopa in vodi podjetje in izraža poslovno voljo v imenu in za račun podjetja. Če družba z omejeno odgovornostjo nima poslovodje bodisi zaradi njegove smrti (bodisi zaradi trajne ali dolgotrajne nezmožnosti za delo ali v drugih nujnih primerih), ga mora takoj ko je mogoče imenovati skupščina družbenikov. Če ta zaradi kakršnegakoli razloga direktorja ne imenuje, lahko začasnega direktorja na predlog zainteresirane osebe imenuje sodišče v posebnem nepravdnem postopku. Predlog lahko vloži vsakdo, ki ima pravni interes (to so predvsem družbeniki družbe). Funkcija sodno imenovanega poslovodje preneha najkasneje s potekom obdobja, za katero ga je sodišče imenovalo, ali z imenovanjem novega poslovodje v skladu z ustanovitvenim aktom družbe. Sodno imenovani poslovodja ima pravico do plačila za delo in poravnave stroškov. Če se o višini stroškov in plačila sodno imenovani poslovodja in družba ne sporazumeta, odloči o stroških in plačilu sodišče.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj