Kako pokrivati davčno izgubo

Kako pokrivati davčno izgubo

21. 02. 2012

Objavljeno: Finance, 7.2.2012, www.finance.si, Avtor: Barbara Guzina

Cilj poslovanja vsake družbe je doseganje dobička. Ne glede na to, pa se lahko zgodi, da v nekem omejenem obdobju družba posluje tudi z izgubo. Poslovanje družbe z izgubo v daljšem časovnem obdobju ter v tržnih razmerah ni možno, saj ne omogoča njenega preživetja.

Od poslovne izgube, ki jo družba izkaže v izkazu poslovnega izida in ki dejansko izkazuje »resnično in pošteno« sliko poslovanja družbe, pa je treba ločiti davčno izgubo, ki s poslovno pravzaprav nima veliko skupnega. Davčno izgubo družba ugotovi v svojem davčnem obračunu, in sicer obračunu za davek od dohodkov pravnih oseb, ter je praviloma zneskovno različna od poslovne izgube, in sicer je praviloma nižja. Davčna zakonodaja (konkretneje zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, v nadaljevanju ZDDPO-2) namreč določa svoja pravila in predvsem omejitve pri davčnem priznavanju prihodkov in odhodkov. Tako vsi davčno (delno) nepriznani odhodki zmanjšujejo davčno izgubo, enako pa drži tudi za vsa povečanja davčne osnove in tudi za vsa povečanja davčnih prihodkov, ki pa niso tako pogosta.

Zmanjševanje davčne osnove

Na davčno izgubo družbe pa je treba gledati kot na sredstvo družbe, ki bo v prihodnosti družbi prinašalo določene koristi. V skladu z izrecno določbo 36. člena ZDDPO-2 lahko namreč davčni zavezanec za znesek izkazane davčne izgube zmanjšuje svojo davčno osnovo v prihodnjih letih (pri čemer ta prenos davčne izgube v prihodnost časovno ni omejen). To drži za vse davčne izgube, ustvarjene v letu 2000 ali pozneje. Pred letom 2000 je bila namreč določba v zvezi s pokrivanjem davčne izgube nekoliko drugačna. Sredstvo družbe se lahko ovrednoti kot znesek davčne izgube, pomnožen z 20 odstotki, kar je trenutna stopnja DDPO, to pa je tudi izračun za evidentiranje terjatve za odloženi davek iz davčne izgube.

Omejitve pri pokrivanju davčne izgube

Pri pokrivanju davčne izgube pa so določene omejitve. Davčni zavezanec lahko vsako davčno obdobje pokriva davčno izgubo zgolj v višini davčne osnove (to sicer velja za vse davčne olajšave), kar pomeni, da iz pokrivanja davčne izgube ne more ustvariti nove davčne izgube. Če je davčni zavezanec v preteklosti ustvaril davčno izgubo v več davčnih obdobjih, se davčna osnova najprej zmanjša za davčno izgubo starejšega datuma. Zadnja omejitev pa se nanaša za primer spremembe lastništva davčnega zavezanca. In sicer, če se v določenem davčnem obdobju lastništvo v kapitalu družbe spremeni za več kot 50 odstotkov glede na stanje na začetku davčnega obdobja, in je hkrati izpolnjen še vsaj eden izmed dveh pogojev:

  • že dve leti pred spremembo lastništva družba ne opravlja dejavnosti; ali
  • dve leti pred spremembo lastništva ali po spremembi družba bistveno spremeni svojo dejavnost, davčnih izgub iz leta spremembe lastništva in iz vseh preteklih ni več možno izkoristiti za zmanjševanje davčne izgube.

Pri tem se postavlja vprašanje, kaj pomeni bistvena sprememba dejavnosti družbe, kajti zakonska določba ne ponuja jasnega odgovora. Lahko da gre za spremembo glavne (ali ene izmed glavnih dejavnosti družbe - v primeru, ko jih je več), skratka za spremembo tiste dejavnosti, s katero družba ustvari večino svojih prihodkov. Pri tem je pomembno, da je ustrezna (ne)sprememba dejavnosti evidentirana tudi pri statističnem uradu.

Lastništvo se lahko spremeni tudi ob statusnih preoblikovanjih, predvsem združitvah in delitvah, pri čemer je z vidika spremembe lastništva lahko pomembno, za kakšno vrsto združitve ali delitve gre (na primeru spojitev, pripojitev hčere k materi, pripojitev matere k hčeri in podobno).

Davčne izgube pa tudi ni več mogoče pokrivati ob prisilni poravnavi, in sicer zgolj v delu odpisa dolgov, ki se evidentirajo med prihodki in se nanašajo na oblikovanje posebnih rezerv v skladu z zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (torej v delu, v katerem so tudi prihodki izvzeti iz davčnih prihodkov družbe).

Nasvet

Po kakšnem zaporedju zmanjševati davčno osnovo

Davčni zavezanec naj v posameznem davčnem obdobju najprej zmanjšuje davčno osnovo z uveljavljanjem tistih davčnih olajšav, ki jih ni možno prenašati v naslednja davčna obdobja. Sledi naj uveljavljanje davčnih olajšav, ki se lahko časovno omejeno prenašajo v prihodnja davčna obdobja. In šele na koncu naj davčni zavezanec izkoristi pokrivanje davčne osnove, ki časovno ni omejeno.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj