22. 09. 2020

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 1. 9. 2020, www.findinfo.si, Avtor: mag. Mojca Kunšek

Aktualne zdravstvene razmere nas opominjajo, da je lahko karantena ne le zdravstveno temveč tudi finančno izjemno neugodna. V karanteno pa smo lahko napoteni tako ob lastni okužbi, kot tudi ob stiku z okuženo osebo tako v domovini kot tudi tujini, Glede na različne možnosti obravnave vstopa v karanteno, pa je odvisna tudi višina nadomestila za čas odsotnosti od dela.

V skladu z 12. členom Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19  (ZIUPDV) so delavci, ki zaradi odrejene karantene, ne morejo opravljati dela, upravičeni do nadomestila plače za obdobje, za katero je bila odrejena karantena. Po 137. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1)se zavarovalna osnova za obračun nadomestila plače določi v višini povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. V kolikor pa delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, pa je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Pri tem je višina nadomestila plače za obdobje za katero je zaposlenemu odrejena karantena odvisna od načina vstopa v odrejeno karanteno ter pravne podlage.

1. Karantena zaradi stika z okuženo osebo v Sloveniji:

Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z 138. členom ZDR-1 za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, torej v višini 80% osnove.

V kolikor pa je bila zaposlenemu odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca in delodajalec ne more zanj organizirati delo na domu, pa ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 100 % zavarovalne osnove.

2. Karantena v primeru prehoda državne meje:

Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali rumenem seznamu, in mu je ob prehodu meje v Republiki Sloveniji odrejena karantena, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga in v višini 80% osnove (138. člen ZDR-1).

Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na rdečem seznamu pa v skladu s 15. členom ZIUPDV ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene. Pri tem velja opozoriti, da delodajalec v času odsotnosti z dela brez nadomestila plače, zaposlenega ne odjavi iz obveznih socialnih zavarovanj. Tako delodajalec, kot delavec pa sta v skladu z določbami Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) dolžna plačati prispevke za socialna zavarovanja zaposlenega od osnove, ki bi jo dobil, če bi delal.

Izjema od navedenega je prehod meje zaradi izjemnih osebnih okoliščin, ko je delavec upravičen do nadomestila plače za primer višje sile. Na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) in 7. odstavka 137. člena ZDR--1 je delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. Pri tem višjo silo ZIUPDV opredeljuje naslednje osebne okoliščine:

• smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
• smrt staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj),
• rojstvo otroka.

Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin.

V primeru, ko je bila javnemu uslužbencu, odrejena karantena zaradi izvajanja nalog delodajalca v tujini ali mu je bila odrejena karantena zaradi napotitve ali premestitve javnega uslužbenca na delo v tujino, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal, torej v višini 100% osnove.

Za konec velja izpostaviti, da v skladu s Pravilnikom o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu in Prilogo 1: Oblika in način predložitve podatkov, ki je sestavni del tega pravilnika, se v primerih, ko delodajalec delavcu izplača:

• nadomestilo plače v skladu s 137. členom ZDR-1, ker delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, vpiše nadomestilo na obračunu davčnega odtegljaja (obrazec REK-1) v rubriki M02 (nadomestilo plače).
• nadomestilo plače v skladu s 138. členom ZDR-1, zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, vpiše nadomestilo na obračunu davčnega odtegljaja (obrazec REK-1) v rubriki M01 (plača in nadomestilo plače).

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj