07. 02. 2012

Vir in informacije: Finance, 31.1.2012, www.finance.si, Avtor: Stane Petavs

Izdajanje računov v elektronski in papirni obliki hkrati ni mogoče.

Pri dozdajšnjih nadzorih Durs ni zaznal večjih nepravilnosti pri izdajanju računov v elektronski obliki. Katera vprašanja pa mu davčni zavezanci najpogosteje postavijo?

• Ali gre pri izdajanju in pošiljanju računov v PDF-formatu za račune v elektronski obliki?

Računi, poslani in prejeti v PDF-obliki, se štejejo za račune v papirni obliki, in ne za elektronske račune, razen ko so opremljeni z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim digitalnim potrdilom in upoštevajo vse predpise o e-računih.

• Ali mora biti za začetek izdajanja e-računov sklenjen kakšen poseben dogovor, ali je oblika dogovora predpisana, ali je dovoljen elektronski dogovor, ali mora biti dogovor notarsko overjen in ali je treba izbiro o izdajanju e-računov sporočiti davčnemu organu?

Zakonodaja na področju DDV ne predpisuje sklenitve posebnega dogovora med izdajateljem in prejemnikom e-računa. Zahteva se le soglasje kupca in naročnika, izbire o izdajanju takšnih računov pa ni treba sporočati davčnemu organu.

• Nekateri zavezanci želijo v poskusnem obdobju izdajati dvojne račune (isti račun, izdan v papirni in elektronski obliki). Ali je mogoče, da bi določen čas izdajali take račune, in koliko časa lahko traja poskusno obdobje?

Izdajanje računov v elektronski in papirni obliki hkrati ni mogoče.

• Ali lahko zavezanci, ki še nimajo prilagojenega računalniškega sistema za arhiviranje e-računov, te arhivirajo v papirni obliki?

Računov, izdanih v elektronski obliki, ni mogoče arhivirati v papirni obliki. Takšen račun ne bi bil shranjen v skladu z določbo 151. člena pravilnika, po katerem mora zavezanec izdane in prejete račune hraniti v prvotni obliki, v kateri so bili oblikovani, poslani ali prejeti, ne glede na to, ali gre za račune, izdane v papirni ali elektronski obliki. Prejem računov v takšnem primeru je dopusten, če si prejemniki računov, ki ne morejo zagotoviti ustreznega hranjenja računov, uredijo takšno hrambo pri drugi osebi, ki izpolnjuje pogoje za takšno hrambo.

• Hramba računov

Davčni zavezanci morajo zagotoviti hrambo računov - in posodabljanje elektronskega medija hrambe -, ki se nanašajo na dobave blaga ali storitev na ozemlju Slovenije, ter računov, ki jih prejmejo od davčnih zavezancev, ki imajo sedež na ozemlju Slovenije, vsaj 10 let, hrambo računov, ki se nanašajo na nepremičnine, pa najmanj 20 let.

• Tehnološke ovire tudi drugje

Na Dursu še pojasnjujejo, da so izdaja, izmenjava in hramba e-računov določene v predpisih, zato niso pristojni za sprejemanje drugačnih pravil pri elektronskem poslovanju davčnih zavezancev, čeprav izpolnjevanje vseh pogojev v praksi pomeni oviro za elektronsko izmenjavo računov in povzroča dodatne stroške podjetjem. Zavedajo se tehnoloških ovir pri spodbujanju elektronskega izdajanja računov, kar pa ni samo težava v Sloveniji, ampak na celotnem evropskem trgu.

Podatkov, koliko podjetij izdaja račune v elektronski obliki na Dursu nimajo. Do leta 2005 so morali izdajatelji e-računov svojo izbiro o elektronskem pošiljanju računov vnaprej priglasiti pristojnemu davčnemu organu na obrazcu e-računi, zdaj pa te obveznosti nimajo več.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj