23. 12. 2011

Vir in informacije: Finance, 13.12.2011, http://www.finance.si/, Avtor: Stane Petavs

Insolvenčni zakon dopušča možnost, da samostojni podjetnik v osebnem stečaju znova začne svojo dejavnost. Seveda mora izpolnjevati kar nekaj pogojev.

Za zdaj so v praksi primeri poslovanja stečajnega dolžnika kot podjetnika oziroma zasebnika zelo redki. Ta novost velja šele slabo leto in pol, zato je prenagljeno sklepanje, da ureditev ni primerna ali da ta institut morda ni potreben.

Zakon določa, da institut velja za poštenega podjetnika (zasebnika). Podjetništvo lahko začnejo tudi dolžniki, ki pred začetkom osebnega stečaja niso bili podjetniki. V praksi bo teh primerov sicer zelo malo.

Pogoji

Za pridobitev soglasja sodišča mora podjetnik opredeliti, katere posle bo delal; pojasniti mora, zakaj je postal insolventen, da sodišče lahko presodi, ali ni morda namerno povzročil insolventnosti; obstajati mora več kot 50-odstotna verjetnost, da ne bo posloval z izgubo; pogoj je tudi odločba sodišča o odpustu obveznosti v osebnem stečaju.

Ko sodišče presoja, ali ni podjetnik namenoma povzročil insolventnosti, pregleda njegovo zadolževanje v zadnjih letih in ugotavlja, ali ni najemal čezmernih posojil, za katera je mogoče sklepati, da jih ni nameraval vrniti. Podjetniku svojih ravnanj ni treba dokazovati s sodnim izvedencem, saj sodišče pri ekonomski presoji uporabi zdravo pamet. Pri izdaji soglasja mora paziti, da si dolžnik ne bo nakopal dodatnih dolgov, s čimer bi bili oškodovani stari upniki.

Podjetnik lahko uporablja poslovna sredstva, ki jih je imel pred osebnim stečajem, vendar mora zanje v stečajno maso plačevati nadomestilo. To predlaga upnik sam, sodišče pa odloči, kaj se pri vodenju stečajnega postopka bolj splača - sredstva uporabljati ali pa jih prodati in s kupnino poplačati upnike. Pogosto se s prodajo dobi manj, zato je smiselno stečajno maso krepiti z nadomestilom.

Povratniki

Dolžniki v osebnem stečaju zvečine niso aktivni, pasivno so na zavodu za zaposlovanje. Že za to bi bilo dobro, če bi imeli svojo dejavnost, ki bi jim po koncu stečaja tudi olajšala vnovičen začetek. Tako pa se v praksi srečujejo s povratniki. Za upnike stečajni postopki tečejo v prazno, saj jim dolžniki vrnejo zelo malo dolga. Vsaj nekdaj uspešni podjetniki bi lahko zagnali podjetništvo v stečaju.

Motiv

Vprašanje je, kakšen je motiv dolžnika, da bi znova začel, če gospodarske razmere (nelikvidnost) niso nič boljše kot takrat, ko je propadel. Za poplačilo dolgov gre sicer le del dobička (sodišče izračuna koliko) in nadomestilo za najeto opremo iz stečajne mase. Kljub temu med dolžniki ni zanimanja. Treba je vedeti, da stečajni upravitelj dolžnika mesečno nadzoruje, ali plačuje vse svoje obveznosti, za najetje posojila je potrebno soglasje upravitelja …

Če s plačili obveznosti zamudi samo mesec dni, je že izpolnjena zahteva za ustavitev poslovanja stečajnega dolžnika. Vzrok za ustavitev je tudi izguba v prvem letu poslovanja, razen če je zadostna verjetnost, da bo prihodnje leto dobiček. V tem primeru dolžnik dobi še eno priložnost. Podjetnik tudi tvega, da če mu ne bo šlo, ostane brez odpusta obveznosti iz osebnega stečaja.

Na prvi pogled je možnost zagona dejavnosti privlačna, če pa malo podrobneje pogledamo določbe zakona, ni več tako. Zloglasna najnovejša novela zakona o gospodarskih družbah (ZGD), ki poslovodnim osebam insolventnih podjetij prepoveduje ustanovitev novih podjetij, po mnenju sodnice teh členov insolvenčnega zakona ni razveljavila, saj je ta zakon specialnejši kot ZGD.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj