30. 06. 2020

Vir in informacije: Portal FinD-INFO, 30. 6. 2020, www.findinfo.si, Avtor: mag. Suzana Pisnik

Na podlagi 4. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je namreč delovno razmerje definirano kot delovno razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca, pri čemer je vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti. Pri tem gre namreč za bistvene elemente, ki predstavljajo temelj za razlikovanje delovnega razmerja od civilnopravnih razmerjih, pri čemer pa morajo biti omenjeni elementi izpolnjeni kumulativno.

Iz 13. člena ZDR-1 izhaja, da se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja. Pri tem je namreč pomembno ali so izpolnjeni vsi elementi delovnega razmerja. V kolikor torej so izpolnjeni vsi elementi delovnega razmerja, se mora tako delo opravljati na podlagi pogodbe o  zaposlitvi. Kot že navedeno, so elementi delovnega razmerja našteti v 4. členu ZDR-1 in sicer sem spada osebno opravljanje dela (delo opravlja točno določena oseba in ne kdo drug), kontinuiteta dela (delo se opravlja v daljšem časovnem obdobju), delo je plačano in se opravlja v organiziranem delovnem procesu, po navodilih ter pod nadzorom delodajalca. Tudi, če se ugotovi, da je bila volja strank skleniti dotično pogodbo civilnega prava, se oseba šteje za delavca in zanjo velja delovno pravo v celoti. V primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem pa se na podlagi 18. člena ZDR-1domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja.

Na podlagi sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča gre namreč za prikrito delovno razmerje v primeru, če se razmerje med delavcem in delodajalcem navzven prikazuje drugače, kot je v resnici, z namenom izničenja ali zmanjšanja zaščite, ki se zagotavlja delavcem oziroma zaradi izogibanja plačila davkov in prispevkov. ZDR-1 tako ureja zgolj delovna razmerja, ki nastanejo na podlagi sklenitve pogodbe o zaposlitvi bodisi za nedoločen ali določen čas. Vsi posamezniki, ki delo opravljajo na podlagi pogodb, ki niso sklenjena v skladu z določbami ZDR-1, jim tako ne gredo pravice, ki jih ZDR-1 daje delavcem v delovnem razmerju. Tako na primer ni upravičen do nekaterih osnovnih delovnopravnih pravic, ki varujejo delavca pred izkoriščanjem, kot so na primer odmor, plačani dopust, odpravnina in podobno.

V praksi se kot prikrita delovna razmerja pojavljajo predvsem v obliki študentskega dela, pogodbe o delu ter poslovna sodelovanja s samozaposlenimi osebami.

Posameznik, ki meni, da opravlja delo na podlagi prikritega delovnega razmerja, ima na podlagi 200. člena ZDR-1 pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svojo obveznost izpolni. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca o odpravi kršitve ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem, kot to izhaja iz drugega odstavka 200. člena ZDR-1.

Na podlagi sodnega uveljavljanja pravic, lahko sodišče na podlagi 118. člena ZDR-1 tudi odloči o prenehanju delovnega razmerja, če glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Tako lahko na predlog delavca ali delodajalca ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdlje do odločitve sodišča prve stopnje, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu prizna ustrezno denarno povračilo v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

Poleg sodnega varstva pravic lahko posameznik, ki meni, da je v prikritem delovnem razmerju, prijavi kršitev tudi na Inšpektorat RS za delo. Če inšpektor pri inšpekcijskem nadzoru dejansko ugotovi, da gre za opravljanje dela na podlagi pogodbe civilnega prava v nasprotju z določbami ZDR-1, bo le ta v skladu z 19. členom Zakona o inšpekciji dela (ZID-1)  z odločbo prepovedal opravljanje dela posameznika do odprave nepravilnosti. V tej odločbi bo hkrati tudi odredil, da mora delodajalec dotičnemu posamezniku izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi v roku treh delovnih dni po vročitvi odločbe. V kolikor posameznik kljub odločbi inšpektorja ne dobi vročene pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, lahko posameznik v nadaljnjih 30 dneh od poteka roka za vročitev pogodbe o zaposlitvi oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitve, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

Prikrita delovna razmerja so nezakonita, a žal v praksi zelo razširjena.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj