07. 12. 2011

Vir in informacije: Finance, 30.11.2011, www.finance.si

Žig je bil pred časom obvezen del vsake sklenjene pogodbe gospodarske družbe ali samostojnih podjetnikov posameznikov. Ali je še vedno tako, in če ni, zakaj ga sploh uporabljati.

1. Če ga uporabljate, morate to urediti v svojih aktih

Gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom posameznikom je prepuščena odločitev, ali želijo pri svojem poslovanju uporabljati žig ali ne.

Zakon o gospodarskih družbah za gospodarske družbe in samostojne podjetnike posameznike ne določa obvezne uporabe žiga. Če pa ga uporabljajo, morajo to ustrezno urediti v svojih aktih. Podjetja, ki ne želijo več uporabljati žiga, to prav tako uredijo v svojih aktih.

2. Žig je uveljavljena praksa

Čeprav uporaba žiga ni zakonska obveznost, je pa uveljavljena poslovna praksa, zato podjetnikom še vedno svetujejo uporabo žiga. Veliko strank ter tudi domačih in tujih podjetij še vedno ceni žig. Ta zagotavlja verodostojnost dokumentu, hkrati pa je pomemben del celostne grafične podobe podjetja.

3. Na kaj paziti pri poslovanju z žigom

Če imate večje število žigov, je priporočljivo, da so označeni z zaporednimi številkami. Svetujejo tudi vodenje evidence oseb, pooblaščenih za uporabo posameznih žigov. Tako se zagotavljata preglednost in odgovornost pri uporabi žigov.

4. Lahko vam skrajša čas

Žig je lahko uporabljen tudi namesto vizitke (več o tem v 7. točki) ali pa skrajša čas nekaterih opravil, kot so pošiljanje priporočenih pošiljk, izpolnjevanje obrazcev, pisanje dopisov…

5. Je pa nerodno, če ga nimate vedno pri sebi

Ko se podjetje odloči poslovati z žigom, ga mora uporabljati na vseh pogodbah. To pa seveda pomeni, da ga je treba imeti vedno pri roki, kadar se podpisujejo pogodbe. Včasih mora zakoniti zastopnik podjetja nepričakovano urejati poslovne listine in zelo nerodno je, če žiga nima pri sebi.

6. Mora na pogodbah pisati Poslujem brez žiga?

Zakonodaja pri izdajanju poslovnih dokumentov ne določa obveznosti dajanja izjav, da subjekt nima žiga, oziroma ne določa, da mora drugi subjekt dobiti tako izjavo, da bi lahko medsebojno veljavno poslovala, pojasnjujejo na ministrstvu. A praksa je včasih drugačna. Marsikateri državni uradnik zakonitim zastopnikom podjetja pri podpisovanju pogodbe naloži, da na mestu, kjer je predviden žig, napiše Poslujem brez žiga in se pod to izjavo podpiše.

7. Oblikovanje in stroški žiga

Novoustanovljena podjetja naj si izdelajo žig, ko prejmejo potrjen sklep o registraciji svojega podjetja, ne prej. Tako se izognejo morebitnemu dvojnemu strošku, če pri ustanovitvi pristojen register na primer zavrne ime podjetja. Če podjetje potrebuje žig le za potrjevanje poslovnih dokumentov, je najbolje, da vsebuje le ime podjetja in naslov. Če pa žig uporablja tudi kot nekakšno vizitko, naj poleg omenjenega vključi še več: davčno, ID-številko za DDV, matično številko, kontaktne podatke - telefonsko številko, naslov spletne strani podjetja in podobno. Cena izdelave žiga se giblje med 18 in 35 evri.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj