Podjetništvo - da ali ne?

Podjetništvo - da ali ne?

07. 12. 2011

Vir in informacije: Zavod mladi podjetnik, 24.11.2011, http://mladipodjetnik.si/, Avtor: Blaž Kos

V današnjih turbulentnih in kriznih časih varna služba enostavno ne obstaja več. Prav tako pa je vse manj kariernih priložnosti in možnosti za zaposlitev. Zato vedno več ljudi razmišlja o podjetništvu. In prav je tako.

Ustanovitev svojega lastnega podjetja je zagotovo ena izmed izjemno pozitivnih priložnosti za vsakega posameznika. Podjetništvo lahko namreč prinese marsikatero nagrado, od možnosti samoaktualizacije, svobode, izbire sodelavcev, dviga samozavesti, pa tudi do potencialnih velikih zaslužkov. Vendar pa je na drugi strani realnost ta, da pot do vseh teh nagrad nikakor ni lahka. Potrebno je veliko truda, odrekanja in nenazadnje tudi sreče, da uspemo v podjetništvu.

Dejstvo je, da 9 od 10 podjetij propade. Zato se v podjetništvo nikakor ne smemo podati preveč naivno. Preden pridemo do vseh koristi in nagrad podjetništva, nas čaka polno izzivov, veliko učenja, pa tudi neprespanih noči.

Najbolj smiselno je, da pred ustanovitvijo svojega lastnega podjetja najprej postanemo podjetni. To pomeni, da na inovativen način zaslužimo kakšen dodaten evro ali izpeljemo kakšen večji projekt. Enostavno temeljito razmislimo, kaj obvladamo, kje so tiste priložnosti, ki jih trenutno vidimo, in skušamo narediti kakšen posel ali izpeljati inovativen projekt. Podjetništvo je nenazadnje iskanje priložnosti, obračanje stvari na glavo, vizionarstvo, prodaja in delo z ljudmi. Tega se lahko v začetku učimo tudi brez lastnega podjetja.

Ko se lotimo kakšnega novega izziva, bomo hitro videli, kje nam manjka znanja in veščin. Naslednji korak je, da ocenimo, katere so tiste veščine, za katere je smiselno, da jih razvijemo, katere pa tiste, ki jih lahko nadomestimo s sodelavci. Ob tem začnemo vlagati v svoje kompetence, obenem pa se mrežiti z vsemi tistimi, ki jih bomo potencialno povabili v podjetniško zgodbo. Pomemben del podjetništva je mreženje, zato moramo biti neprestano v stiku z ljudmi, se od njih učiti, povezovati in si izmenjavati mnenja. Danes so največje podjetniške zgodbe o uspehu zgrajene v timih in ne kot solo podvigi.

Tudi podjetniške ideje najlažje razvijamo v pogovoru z ljudmi. Iskanje prave poslovne ideje mora biti čim bolj načrtno, zavedati pa se moramo, da bomo morali našo poslovno idejo še velikokrat spremeniti. Redko se zgodi, da podjetje uspe s tisto prvo idejo, ki jo je dobil ustanovitelj. Razvoj ideje je pač proces. Vzporedno pa lahko še kar razvijamo podjetniške veščine. Pravijo, da ko je učenec pripravljen, pride učitelj - enako je s pravo idejo, ki nam prekriža pot, ko razvijemo dovolj kompetenc in smo pripravljeni na naslednjo fazo podjetništva.

Naslednji korak je, da pripravimo poslovni ali izvedbeni načrt. Najboljše je, da poslovni načrt pripravimo še s kom drugim, ki bi lahko bil del naše podjetniške zgodbe ter dopolnjuje naše šibkosti. Še enkrat, podjetništvo je timski šport. Skozi poslovni načrt preverimo, ali ima naša ideja res tako velik potencial, kot smo si predstavljali. Res je, da noben poslovni načrt ne preživi stika s trgom, kljub temu pa vsaj nekoliko preverimo naše predpostavke, na podlagi katerih bomo gradili naš posel.

Po pripravi poslovnega načrta pridemo do ključnega koraka. Takrat se začne pravo podjetništvo. Pomembno je, da s čim manj sredstvi čim hitreje pridemo do prvih strank. Šele prve stranke so tista prava potrditev, da smo na pravi poti. To je zagotovo daleč najtežji del podjetništva. Podjetnik se v takem trenutku sooči z resnico in, ker je ta pogosto boleča, se nekako izogibajo temu koraku z neskončnim razvojem produkta, lahko z iskanjem investitorjev, ki jih sploh ne potrebujejo, ali kako drugače. Vendar pravi podjetniki premagajo tudi ta strah.

Če trg zagrabi naš produkt ali storitev (dokazana hipoteza vrednosti) je naslednja hipoteza, ki jo je potrebno dokazati, hipoteza rasti. Nekaj strank še ne pomeni, da bomo lahko iz tega zgradili tudi podjetje. Zato mora podjetnik oblikovati ustrezno strategijo, kako bo razširil in razvijal svoj posel predvsem z zelo omejenimi sredstvi, ki so mu na voljo. Ko podjetnik najde pot rasti, pa naj bo ta na mednarodnem ali domačem trgu, lahko govorimo o pravem začetku podjetniške poti. Ta proces lahko traja tudi mesece in veliko bolj smiselno je, da se temeljito pripravimo, preden odpremo podjetje, kot pa da se podamo z glavo skozi zid.

V primeru, da trg ni zainteresiran za našo rešitev, pa moramo biti psihološko pripravljeni na preobrat. To pomeni, da na podlagi informacij, ki smo jih dobili s trga, nadgradimo ali spremenimo našo poslovno idejo. Le-to moramo spreminjati toliko časa, dokler ne ponudimo na trgu prave vrednosti, za katero so kupci pripravljeni plačati, obenem pa imamo tudi ustrezen potencial rasti. Med preobrati se lahko zgodi celo, da nam kakšna ideja povsem propade. Takrat je bistveno, da ne izgubimo vztrajnosti, pa četudi moramo začasno v službo ali začeti iskati priložnost povsem na drugem koncu.

Ko začnemo graditi podjetje in preidemo prve "porodne faze podjetja" pridejo novi izzivi in skrbi kot so npr. poslovanje ustreznih kadrov, vodenje ljudi, organizacija procesov, hierarhije v podjetju in podobno. Z rastjo podjetja se učimo novih in novih stvari. V podjetništvu praktično ni možnosti, da bi zaspali na lovorikah. Šele po letih trdega dela in veliko premaganih izzivov ter s kančkom sreče lahko celo pridemo do vseh tistih nagrad, ki jih ponuja podjetništvo - svobode, finančne nagrade, naslovnic na revijah ipd.

Vsak bi moral biti v življenju čim bolj podjeten, pa četudi je zaposlen. Priložnosti je danes izjemno veliko in vedno moramo razmišljati, kaj znamo in lahko ponudimo svetu kot dodano vrednost - pa četudi samo v popoldanskem času. Prav tako bi moral vsak vsaj enkrat v življenju poskusiti s svojim podjetjem, četudi mu ne uspe - za dobro življenjsko izkušnjo. Tisti najbolj ambiciozni pa morajo biti dovolj vztrajni, pa četudi traja desetletja, dokler ne sestavijo svoje sanjske podjetniške zgodbe o uspehu. Vsak, ki je uspel, bo zagotovo potrdil, da ni lahko, vendar se splača.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj