17. 02. 2010

Vir in informacije: Podjetnik, Januar 2010, www.podjetnik.si, Avtor: Primož Kaučič

Državna sekretarka Darja Radić o novih ukrepih za spodbujanje podjetništva, vavčerjih, tveganem kapitalu, internacionalizaciji in plačilni nedisciplini.

Podjetniki bodo leto 2009 poskušali čim prej pozabiti, vsaj tisti, ki so uspeli preživeti in jih tegobe niso spravile na rob preživetja. Kreditni krč, izpad naročil in plačilna nedisciplina so samo nekatere najbolj pereče težave minulega leta. Vzporedno je tudi država poskrbela za nekaj cvetk, recimo za vavčerje, ki so pošli, takoj ko je bil objavljen razpis, pa za tvegani kapital, ki ga je obljubila, nato pa obljubo požrla in še kaj. O tem, kaj na ministrstvu za gospodarstvo pripravljajo za letos, smo se pogovarjali z državno sekretarko Darjo Radić.

Za začetek: Kako ocenjujete leto, ki se je izteklo?

Prav gotovo je bilo za večino malih in srednjih podjetij težko. Vemo, da so glavne težave te krize, ki so se izrazile v veliki nelikvidnosti in plačilni nedisciplini, zagotovo bolj vplivale na mala in srednja podjetja kakor na velika. Informacije podjetij največ govorijo o težavah z nelikvidnostjo, ki je povezana z zamiki plačil in zmanjšanim povpraševanjem na trgu. Smo pa ta problem za del podjetij dokaj uspešno reševali z razdeljevanjem garancij za bančne kredite. Ta ukrep, ki ga je izvajal Slovenski podjetniški sklad, je bil med podjetji ocenjen kot najboljši in najbolj učinkovit. Podjetja so lahko pridobila do 1,5 milijona evrov poroštev za razvojne aktivnosti in do 200 tisoč evrov za obratna sredstva.

Jeseni ste pripravili dopolnitve programa ukrepov za spodbujanje podjetništva do leta 2013. Katere ključne novosti prinaša podjetnikom že v letošnjem letu?

Program ukrepov smo spremenili v delu, ki se nanaša na zagotavljanje finančnih spodbud v obliki lastniškega financiranja. Jeseni smo pripravili program finančnega inženiringa do leta 2013, ki bistveno spreminja instrumente za financiranje malih in srednjih podjetij s strani države. Ključna sprememba je v tem, da prehajamo s klasičnega subvencioniranja, to je podeljevanja nepovratnih sredstev, v dolžniške in lastniške instrumente. Gremo na nove instrumente, s katerimi bomo zagotavljali ugodne kredite, garancije, subvencije obrestne mere in lastniški oziroma tvegani kapital. Razlog za spremembe je predvsem ta, da je analiza finančne vrzeli za financiranje malih in srednjih podjetij že v letu 2008 pokazala, da v sistemu finančnih spodbud manjkajo dolžniški in lastniški viri financiranja. Zdaj zapolnjujemo to vrzel. Po drugi strani pa tudi izkušnje s subvencijami kažejo, da te niso najbolj učinkovite.

Ampak podjetniki jih imajo radi, še posebej razpis P4, ki je ponujal subvencije za nakup tehnološke opreme.

Razpis P4 je bil med podjetniki dejansko prepoznan kot zelo uspešen. Mi smo v času krize z namenom, da se ne bi ustavile razvojne dejavnosti podjetij, sredstva povečali za še 35 milijonov. S temi sredstvi bodo podjetja kupila opremo, ki jo bodo večinoma vpeljala v poslovne procese šele letos. Dejstvo pa je, da smo vsa razpoložljiva sredstva iz strukturnih skladov že porabili. Nimamo več prostih sredstev za tovrstne namene. Poleg tega so bila sredstva za subvencije že doslej premajhna, da bi zadovoljila povpraševanje. S prehodom na garancije in kredite dosežemo multiplikacijski učinek, zato bo podporo dobilo mnogo več podjetnikov. Ko bo podjetnik banki vrnil kredit, se bo skladu obnovil garancijski potencial in bo spet na voljo novim podjetnikom. Na ta način ohranjamo razvojni kapital tudi na dolgi rok. Ker bodo krediti ugodnejši, kot so sicer na banki, bodo deležni ugodnosti tudi tisti, ki bodo s tem kupili tehnološko opremo.

Koliko denarja bo v letu 2010 v državnem proračunu na voljo za spodbujanje podjetništva?

Za razvojno investicijske projekte, za spodbujanje podjetij v inkubatorjih, za vavčerski sistem svetovanja, za tvegani kapital in za subvencije obrestne mere je na voljo 164 milijonov. K temu moramo prišteti še sredstva za internacionalizacijo in tuje neposredne investicije ter za razvoj gospodarskih središč, s katerimi bomo financirali gospodarsko razvojno infrastrukturo, se pravi inkubatorje, tehnološke centre in parke, logistične centre v povezavi z institucijami znanja. Teh sredstev je skupaj 226 milijonov evrov.

Bo v celoti gledano več denarja, kakor ga je bilo v letu 2009?

Prav gotovo ga bo več. Vendar je številka v proračunu malo večja, ker se bodo letos izplačala nekatera sredstva še iz lanskih razpisov.

Koliko bo po novem sploh še ostalo nepovratnih sredstev?

Razen za financiranje interdisciplinarnih skupin, mobilnosti kadrov in novih podjetij v institucijah podpornega okolja, drugih nepovratnih sredstev ne predvidevamo.

Zdaj že nekaj let poslušamo obljube, da bo država oblikovala sklad tveganega kapitala. Ga bomo letos končno dočakali?

Uvajanje tega instrumenta je bila zelo zahtevna naloga, ker gre za instrument, ki v Sloveniji še ni uveljavljen. Imamo sicer štiri zasebne družbe tveganega kapitala, ki pa so še precej na začetku in z razmeroma majhnim deležem kapitala. V letu 2008 je bila ustanovljena državna družba tveganega kapitala v katero naj bi po prvotni zamisli dali v upravljanje 35 milijonov evrov. Ko pa smo bolj natančno analizirali, kaj bi to pomenilo za trg tveganega kapitala v Sloveniji, smo ugotovili, da bi vstop države povzročil veliko motnjo na tem trgu. To pa ni naš cilj. Cilj države tudi ni, da bi imela dolgoročno tak sklad in deleže v podjetjih. Zato smo se odločili, da bomo državna sredstva vlagali v zasebne družbe tveganega kapitala in jim pomagali, da se okrepijo. Vse postopke smo uredili, denar prenesli na Slovenski podjetniški sklad in že pripravljamo poziv družbam tveganega kapitala, da kandidirajo na razpisu.

Država torej ne bo vstopala direktno v mala in srednja podjetja, ampak v zasebne družbe tveganega kapitala. Če sem iskrena, v državni upravi nimamo kadrov, da bi sami ocenjevali projekte podjetij, niti jih ne moremo ustrezno plačati. Zasebne družbe pa bodo morale dokazati, da imajo ustrezne kadre in da znajo upravljati s tveganim kapitalom.

Letos torej tvegani kapital zanesljivo bo na voljo podjetjem?

Verjamem, da imajo družbe tveganega kapitala na zalogi že primerne projekte. Mi smo sicer predvideli, da bomo realizirali manj kot milijon evrov, ker bo to leto uvajanja. Če bo projektov več, ne bo težav, ker je sredstev dovolj. Za vse nas bo to učna ura, da bomo videli, ali delamo prav, in bo izkušnja za naprej.

Na ministrstvu za gospodarstvo pripravljate nov program internacionalizacije slovenskega gospodarstva. Kaj si podjetja lahko obetajo od njega?

Ključna pomanjkljivost, ki smo jo zaznali, je ta, da se sedaj z internacionalizacijo ukvarja vrsta institucij neorganizirano. Zdaj bomo postavili skupen partnerski program vseh, ki se ukvarjajo z internacionalizacijo. Zato bomo k oblikovanju povabili ministrstvo za zunanje zadeve, Japti, banko SID, obrtno-podjetniško, trgovinsko in gospodarsko zbornico. V novem programu bomo pripravili dva sklopa aktivnosti. Prvi sklop bodo mehki ukrepi, kot so organizacija promocije v tujini, organizacija skupnih nastopov na sejmih in podobni ukrepi, drugi sklop pa je zagotavljanje finančnih spodbud za financiranje izvoznih poslov. Pri slednjem bo imela pomembno vlogo banka SID. Ključno pri vsem je, da se aktivnosti za prodor slovenskega gospodarstva na posamezna tržišča načrtujejo skupno.

Zbornice že imajo izdelane programe mednarodne aktivnosti za letos. Ste se že uskladili z njihovimi programi?

Ne, letošnje leto bo prehodno. Pozneje pa bomo za vsako leto naredili zelo konkreten akcijski načrt in rekli, te in te panoge gredo na te in te trge, na njih bomo izvedli takšne aktivnosti. Vse s ciljem, da na teh trgih čim več odnesemo.

Pri vavčerskem sistemu smo bili lani priča velikemu nezadovoljstvu podjetnikov in podjetniških svetovalcev. Boste vztrajali pri sedanjem modelu?

Na področju vavčerskega sistema moramo narediti prenovo, ker ugotavljamo kar nekaj pomanjkljivosti. Naša ključna usmeritev je, da sredstva prek vavčerjev usmerimo v podporo ciljnim vsebinam. Prek vavčerja se ne bo dalo več dobiti podpore za vse storitve, od računovodskih do splošnih svetovanj, ampak želimo sredstva nameniti za specializirano podporo razvoju in rasti podjetij, predvsem na področju inoviranja in zaščite intelektualne lastnine. Uveljavili bomo vavčer za usposabljanje podjetnikov na teh področjih.

Se bo še vedo dogajalo, da bodo vsi vavčerji pošli v eni uri?

To se ne sme več zgoditi. To je bilo res noro. Zgodilo se je, ker je bilo vavčerje moč izkoristiti za vse storitve.

Ideja je sicer dobra.

Ideja je dobra, vendar je treba zagotoviti več denarja in dober sistem nadzora. Svetovalci zelo hitro najdejo stranpoti, kako na lahek način priti do teh sredstev. Podjetniki, katerim je ta instrument namenjen, pa včasih nimajo prav dosti od njega.

Bomo letos končno dočakali bolj sistematičen boj proti plačilni nedisciplini in neplačnikom, ki namerno ne plačujejo računov?

Ministrstvo za gospodarstvo v svoji pristojnosti neposredno nima dosti instrumentov, s katerimi bi vplivalo na plačilno nedisciplino. Je pa zelo aktivno pri posredovanju predlogov znotraj vlade za rešitev tega vprašanja. Minister dr. Lahovnik je tako predlagal spremembo zakona, po kateri bi mala in srednja podjetja z do 400 tisoč evrov prihodkov plačevala DDV po plačani realizaciji. To je zelo dober ukrep; sama sem bila podjetnica in vem, kaj pomeni plačevati DDV, če ti dolžniki ne plačajo računov. S tem ukrepom seveda ne rešujemo plačilne nediscipline, pomagamo pa reševati likvidnost. V pripravi je tudi zakon o izvršbi, katerega glavna sprememba bo v tem, da bo bolj ščitil upnika kot dolžnika. Zdaj je dolžnik v nesporni prednosti pred upnikom. Če imaš nesporno terjatev in greš v izvršbo, postopek lepo teče prek interneta, sodišče odloči, da se izvede izvršba. Potem pa sledi ugovor dolžnika. In tu se zaplete.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj