Ali je mogoče odpoved pogodbe o zaposlitvi podati ustno?

Ali je mogoče odpoved pogodbe o zaposlitvi podati ustno?

17. 12. 2019

110 0
Koristnost članka
110 oseb je članek označilo kot koristen.

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 28. 11. 2019, www.findinfo.si, Avtor: mag. Suzana Pisnik, Odvetniška družba Neffat o.p., d.o.o.

Načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 77. členu, kjer je določeno, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati.

In sicer, pogodba o zaposlitvi preneha veljati:

  • s potekom časa, za katerega je bila sklenjena,
  • s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe,
  • s sporazumom,
  • z redno ali izredno odpovedjo,
  • s sodbo sodišča,
  • po samem zakonu, v primerih, ki jih določa ta zakon,
  • v drugih primerih, ki jih določa zakon.

Glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi ZDR-1 razlikuje med redno in izredno odpovedjo, kar je določeno v četrti alineji 77. člena ZDR-1.

Razlika med redno in izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je v odpovednem roku. Namreč pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi preneha pogodba o zaposlitvi na podlagi odpovednega roka, ki ga določa ZDR-1. Pri izredni odpovedi pa odpovednega roka ni, saj bi bilo nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem nemogoče, zato delovno razmerje preneha nemudoma.

Obe odpovedi, tako redna kot izredna, morata biti podani v pisni obliki, kot to izhaja iz 87. člena ZDR-1. Iz tega člena je jasno razvidno, da ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni možna niti ni zakonita, kot to izhaja tudi iz sodne prakse. Bistveno torej je, da mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pisnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi je namreč pogoj za zakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Prav pisnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora biti jasna in točno določena. V nasprotnem primeru, tudi če je odpoved pogodbe o  zaposlitvi podana v pisni obliki pa le ta jasno in točno ni argumentirana in določena, praviloma odpoved pogodbe ne izpolnjuje pogoje za njeno zakonitost.

ZDR-1 jasno določa, da je v odpovedi pogodbe o zaposlitvi potrebno navesti dejanske razloge za odpoved, ne pa pravne kvalifikacije. Odpoved je tako zakonito izpeljana, če je bilo v sodnem sporu ugotovljeno, da so podani dejanski razlogi in da je te razloge delodajalec v odpovedi tudi pravno pravilno argumentiral in opredelil. V praksi pomeni to, da delodajalec v odpovedi navede dejstva, okoliščine in ravnanje delavca, ki so privedla do odpovedi pogodbe o zaposlitvi in to na tak način, da je delavcu jasno, za katera dejstva in ravnanja gre.

Tako je zahteva po pisnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi določena za vse vrste odpovedi, se pravi za redno in izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jih poda delodajalec. Delavec namreč svoje pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni dolžan posebej obrazložiti, razen v primeru, ko sam izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.

V 217. členu ZDR-1 je prav tako določena globa v višini od 3.000 do 20.000 eurov in sicer se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne izrazi v pisni obliki redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (87. člen ZDR-1) ali delavcu ne vroči redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v skladu z 88. členom ZDR-1. v konkretnem primeru gre namreč za prekršek.

Iz Zakona o delovnih razmerjih s komentarjem izhaja, da zahteva po pisnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi izhaja vsaj iz Direktive Sveta 91/533/EGS o obveznosti delodajalca, da delavce obvesti o zaposlitvenih pogojih in vseh nadaljnjih njenih spremembah, medtem ko  Konvencija MOD št. 158 pisnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne določa. Ta pogoj pa določa Priporočilo št. 166 in sicer vsebuje zahtevo po pisnem obvestilu o prenehanju delovnega razmerja in opredeljuje pravico delavca, da zahteva pisno obliko odpovedi, v kateri so navedeni in argumentirani tudi odpovedni razlogi.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj