22. 01. 2010

Vir in informacije: Delo, 15.12.2009, www.delo.si, Avtor: Ljiljana Đerić

S slovensko-iranske poslovne konference

Vabilo k skupnim nastopom na trgih zalivskih držav – V menjavi imamo velik presežek – Za izvoz hrane v Iran potreben certifikat halal

Z Iranom smo imeli lani za slabih 52 milijonov evrov blagovne menjave, od tega je bilo za skoraj 49 milijonov našega izvoza. A v prvih osmih mesecih letos se je naša prodaja na iranskem trgu, na katerem se oskrbuje 70 milijonov potrošnikov, glede na isti čas lani zmanjšala kar za dobro tretjino. Vendar je ta padec, kot kaže, le začasen – zaradi krize. Član upravnega odbora iranske gospodarske zbornice Ibrahim Jamili je namreč na včerajšnji slovensko-iranski poslovni konferenci na GZS poudaril, da je neizrabljenih priložnosti za povečanje trgovine in okrepitev tudi drugih oblik gospodarskega sodelovanja še zelo veliko. Poslovnežem bosta odslej pri tem bolj pomagali gospodarski zbornici obeh držav, ki sta se včeraj obvezali, da ustanovita skupni poslovni svet.

Pravzaprav je iranska gospodarska delegacija, v kateri so bili predstavniki 12 podjetij (med njimi tudi uvozniki avtomobilskih delov, gradbenega materiala, gospodinjskih aparatov, surovin itn.), vrnila obisk našim gospodarstvenikom, ki so bili v Iranu lani. Kot kaže, pa bo GZS tudi prihodnje leto organizirala gospodarsko delegacijo v to državo.

Ibrahim Jamili, ki je hkrati tudi lastnik trgovskega podjetja, meni, da bi morali obe zbornici zagotoviti banko informacij o poslovnih priložnostih za slovenska podjetja v Iranu in iranska v Sloveniji. Naša podjetja vabi k vlaganjem v njegovi državi, ker, kot pravi, novi iranski zakon o tujih neposrednih vlaganjih jamči za varnost teh naložb in omogoča transfer dobička ne glede na valuto. Slovenija in Iran se namreč šele pogajata o sklenitvi sporazuma o zaščiti tujih vlaganj in tudi pogajanja med EU in Iranom o trgovinskem sporazumu so šele v začetni fazi.

Kljub temu je Jamili prepričan, da je treba izkoristi priložnosti za okrepitev sodelovanja med slovenskim in iranskim gospodarstvom. Poslovneže je pozval k skupnim vlaganjem in ustanovitvi skupnih podjetij; in sicer tudi za nastopanje na tretjih trgih, zlasti v državah ob Perzijskem zalivu, v katerih ima, kot pravi Jamili, Iran močan vpliv.

Hkrati pa pričakuje, da bo Slovenija lahko postala neke vrste odskočna deska iranskih izvoznikov za prodajo njihovih izdelkov tudi v druge članice EU. Mimogrede, izvozniki hrane v Iran in druge islamske države morajo vedeti, da tam za svoje proizvode potrebujejo poseben certifikat – tako imenovani halal.

Iran uvaža največ industrijskih surovin in polizdelkov, kapitalnih dobrin, hrane in drugega potrošnega blaga ter tehničnih storitev. Izvaža pa kajpak največ energentov, saj imajo nafta in njeni derivati kar 80-odstotni delež v njegovem izvozu; drugi njegovi pomembni izvozni proizvodi so sadje, oreščki in preproge.

Jamili je prepričan, da so, poleg poslovnih konferenc, tudi sejmi dobra priložnost za sklepanje poslov, zato vabi naša podjetja, naj sodelujejo na sejmih v Teheranu. In dal je tudi zamisel o ustanovitvi mešane banke.

Kot eno neizrabljenih možnosti za sodelovanje je omenil tudi izobraževanje. Iran ima namreč milijon 250.000 študentov, številni Iranci pa študirajo tudi v tujini; na Madžarskem jih je, denimo, približno deset tisoč. To pa številne Irance spodbudi, da tja odpotujejo kot turisti. In Jamili je prepričan, da je tudi turizem eno od področij, na katerem bi lahko okrepili sodelovanje. Slovenijo je pozval, naj v Iranu celovito predstavi svojo turistično ponudbo.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj