22. 01. 2010

Vir in informacije: Finance, 29.12.2009, www.finance.si, Avtor: Stane Petavs

Finančni viri 2010

Letos bo SID banka razvila nove produkte financiranja in zavarovanja izvoza na nove trge (recimo Brazilije, Indije, Kitajske, Južne Afrike) ter projektno financiranje doma in v tujini.

Kot pravi predsednik uprave SID banke Sibil Svilan, bodo pripravili tudi posebno spodbujevalno razvojno platformo, s katero bodo poskušali s finančnim inženiringom (kombinacijo lastnih povratnih sredstev, proračunskimi oziroma evropskimi nepovratnimi sredstvi) k sodelovanju pritegniti tudi druge slovenske spodbujevalne ustanove, banke in mednarodne razvojne institucije.

SID banka bo v letu 2010 slovenskim izvoznikom zagotovila nove kreditne linije za izvoz ter pripravo na izvoz na zdajšnje izvozne trge in tudi na nove trge. Zlasti za nove trge bodo podjetja deležna posebne obravnave izvoznih poslov, za katere bodo poskušali omogočiti čim ugodnejša posojila (v okviru pravil EU), obljublja Sibil Svilan. Nove zavarovalne storitve bodo izvoznikom olajšale vstop na nove trge. SID banka bo namreč poskušala doseči večjo razpršenost slovenskega izvoza, povezala pa se bo tudi s sorodnimi razvojnimi institucijami na teh trgih.

"Top-up shema" pozavarovanja terjatev

Zaradi krize so se zasebni zavarovatelji na trgu kreditnih zavarovanj umaknili iz nekaterih držav, panog in od posameznih kupcev ter znižali ali odpravili limite zavarovalnega kritja. K temu je svoje dodal tudi umik pozavarovateljev. Slovenija ni izjema, razmere opisuje član uprave banke Jožef Bradeško. Domače in tuje pozavarovalnice od začetka krize znižujejo limite zavarovalnega kritja slovenskim izvoznikom, kar ni neposredno posledica slabših bonitetnih ocen, temveč predvsem omejitev v poslovnih politikah (po)zavarovalnic.

Kot začasni ukrep državne pomoči je bila v začetku decembra potrjena uvedba pozavarovanja rizikov na trgu zasebnih zavarovateljev (top-up shema). S tem se SID banki omogoča, da prek kreditnih zavarovalnic podjetjem ponudi možnost zavarovalnega kritja za terjatve, za katere na zasebnem (po)zavarovalnem trgu začasno ni mogoče dobiti kritja.

Kako deluje shema

Shema temelji na načelih tradicionalne kvotne pozavarovalne pogodbe, kjer je rizik razdeljen med zavarovalnico, morebitnega zasebnega pozavarovatelja in državo kot dodatnega ("top-up") pozavarovatelja. Rizik se deli proporcionalno glede na delež udeležbe v odobrenem limitu kritja pri posameznem dolžniku ali skladno z dogovorom v pozavarovalni pogodbi.

Država bo podjetjem zagotavljala manjkajoče kritje posredno prek pozavarovalnih pogodb po dveh poteh:

• z zagotavljanjem dodatnih limitov kritja, če bo (po)zavarovatelj odobril le del zahtevanega limita za posameznega kupca - delno kritje;
• s prevzemom deleža po pozavarovalnih pogodbah ali ob sklepanju novih pozavarovalnih pogodb v primeru umika posameznih pozavarovateljev - kritje dela celotnega portfelja.

Projektno financiranje

Pri projektnem financiranju gre za kompleksno storitev zavarovanja in financiranja (izvoznih) projektov. Gre za nekonvencionalno obliko financiranja dolgoročnih projektov, pri kateri odločitve kreditorjev in zavarovateljev temeljijo predvsem na načrtovanih (prihodnjih) prihodkih projektnega podjetja (novoustanovljeno podjetje) kot glavnem viru servisiranja posojil in njegovem premoženju kot glavni obliki zavarovanja, pojasnjuje Svilan.

Poleg tega takšno financiranje temelji na delitvi tveganj med udeleženci projekta po načelu, da določeno tveganje nosi tisti udeleženec, ki ga lahko najbolj obvladuje, je najbolj usposobljen za njegovo upravljanje oziroma ima nanj največjo možnost vpliva. Glede na slovenske razmere se predvideva, da bo do 40 odstotkov vrednosti projekta s svojo podporo zagotovila SID banka, vsaj 30 odstotkov pokrovitelji projekta, preostalih 30 pa komercialne banke. Možne so tudi kombinacije z drugimi viri financiranja.

Spodbujevalno-razvojna platforma

Temeljni namen spodbujevalno-razvojne platforme pa je povezovanje razvojnih institucij (skladov, agencij ...). Po Svilanovih besedah bo to gospodarstvu olajšalo pot do razpoložljivih evropskih virov in razširilo nabor podjetij, ki lahko pridobijo ta sredstva. Financiranje iz evropskih in proračunskih sredstev se je do zdaj izvajalo nepovratno, kar ne omogoča oplajanja teh sredstev. Zato je predlagan prehod na povratna sredstva, kar bi omogočilo učinkovitejše črpanje glede na to, da so pogoji za takšno porabo sredstev preprostejši, hitrejši in bolj prožni.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj