01. 10. 2019

Vir in informacije: SPOT Svetovanje Primorsko - Notranjske regije, Avtor: Alenka Volk Penko

Da so se naši predniki ukvarjali z obrtjo že ob naselitvi, pričajo najdbe lončarskih, kovaških in drugih izdelkov v grobovih prednikov. Največkrat so bili slednji namenjeni osebnim potrebam, so se pa velikokrat uporabljali tudi pri trgovanju kot plačilno sredstvo. Do večjega razmaha je prišlo v srednjem veku, zaradi razvoja mest in trgov in tako so se začeli v 14. stoletju oblikovati cehi, ki so bdeli nad kakovostjo izdelkov in strokovnostjo izdelovalcev.

S pojmom domača obrt se srečamo konec 19. stoletja, ko si je predvsem kmečki živelj s pomočjo obrti pomagal pri preživetju, zato je bila domača obrt največkrat v povezavi z osnovno kmetijsko dejavnostjo: apneničarstvo, coklarstvo, čevljarstvo, jermenarstvo, kolarstvo, kotlarstvo, kovaštvo, nogavičarstvo, oglarstvo, oljarstvo, lectarstvo, sitarstvo, slamnikarstvo, studenčarstvo, suhorobarstvo (Ribničani so dobili pravico do prodaje v 15. stoletju), tesarstvo, tkalstvo, usnjarstvo, veziljstvo, vrvarstvo, ipd. Sčasoma smo dobili nove poklice: mlinarja, kovača, kolarja, furmana, sedlarja, oglarja, splavarja, kamnoseka, pečarja, lončarja, kotlarja, perico, suhorobarja, sitarja, rešetarja, čevljarja, mizarja, itd.

Med leti 1859 in 1883 pride do prve krize na področju domače obrti, zaradi močne industrializacije, novih trgovskih obratov in izdelkov iz tujine. Narodne noše so zamenjala modrena oblačila, zato ni bilo več toliko potreb po šiviljah, krojačih, veziljah, čevljarjih….

V 80. letih je bila pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ustanovljena strokovna komisija za vrednotenje izdelkov domače in umetnostne obrti, rokodelci pa so na podlagi odločitve komisije prejeli naziv mojster oziroma mojstrska delavnica. Izdelki so bili označeni z znakom kakovosti, mnenje komisije pa je bilo tudi osnova za uveljavitev davčnih olajšav. Leta 1985 smo v Sloveniji sprejeli celo Družbeni dogovor o pospeševanju razvoja domače in umetnostne obrti, ki pa žal ni nikoli zaživel.

Dejstvo je, da se danes v vseh evropskih pa tudi izvenevropskih državah vse bolj zavedajo pomena domače in umetnostne obrti tako z vidika narodne identitete kot tudi razpoznavnosti posameznih držav in narodov. Razvita gospodarstva namenjajo domači obrti stimulacije, finančne olajšave in se poslužujejo drugih ukrepov, s ciljem, da bi se razvila v donosno gospodarsko panogo. Tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije že dalj časa zahteva ureditev statusa rokodelcev in malega gospodarstva. V ta namen je vlada sestavila medresorsko delovno skupino, ki bo pripravila spremembe zakonodaje oziroma druge aktivnosti, s ciljem ohranjanja in razvoja rokodelstva.

Zakonsko podlago za opravljanje domače in umetne obrti najdemo v 15. členu Obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 40/2004), ki pravi, da mnenje o tem ali je določen izdelek šteti za predmet domače ali umetne obrti daje Obrtna zbornica Slovenije na podlagi mnenja strokovne komisije, sestavljene iz etnologov, likovnih umetnikov in zgodovinarjev, ki pregleda in oceni posamični predmet. Komisijo sestavlja predsednik in štirje člani. Imenuje jo upravni odbor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju: OZS) za obdobje štirih let. Sestaja se enkrat mesečno.

Postopek za pridobitev mnenja oziroma certifikata , da se izdelek šteje za izdelek domače ali umetnostne obrti, pa se prične na zahtevo izdelovalca, ki poda vlogo za ocenitev. Gre za obrazec »Vloga izdelovalca za ocenitev izdelka domače in umetnostne obrti«, ki jo lahko dobite na vseh Območnih obrtno-podjetniških zbornicah in na krovni organizaciji. Vsebovati mora: ime in priimek izdelovalca, davčno številko, točen naslov, poštno številko in kraj bivanja, kontaktno telefonsko številko, poimenski seznam izdelkov, ki so označeni z zaporednimi številkami kot izdelki v fizični obliki, ki jih prosilec priloži v ocenitev in dokazilo o plačilu nadomestila stroškov za izdajo. Ti znašajo 53,41 EUR in se nakažejo na OZS, Celovška 71, Ljubljana, TRR: 25100-9704715134, sklic 00 760404-0002. Kot namen plačila navedete: KOMISIJA DUO.  Višina plačila ni odvisna od števila izdelkov, ki jih izdelovalec predloži v ocenitev.

V kolikor komisija izdelek ali skupino izdelkov oceni pozitivno oziroma izda mnenje, da se šteje ali se štejejo za izdelek domače ali umetnostne obrti, morajo biti izdelki v prodaji označeni s posebno nalepko oz. obešanko. Nalepke izdaja OZS, so zaščitene, zato jih rokodelci ne smejo sami tiskati.

Glede na mnenje medresorske delovne skupine (v nadaljevanju: MDS), ki pripravlja spremembe na področju rokodelstva, predvidevamo, da se v zvezi s samo pridobitvijo mnenja ne bo kaj bistveno spremenilo, kajti MDS meni, da regulacija vstopnih pogojev za opravljanje rokodelske dejavnosti ne bi prinesla pozitivnih učinkov, pač pa je treba z ustreznimi stimulacijami rokodelce spodbuditi, da bodo videli perspektivo v opravljanju rokodelske dejavnosti, da bodo pristopali k mojstrskim izpitom in k certificiranju svojih izdelkov.

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj