27. 08. 2019

Vir in informacije: Portal FinD-INFO, 8. 7. 2019, www.findinfo.si, Avtor: Darinka Meško, mag., preizkušena notranja revizorka, državna notranja revizorka

Organizacija je insolventna, ko ni več sposobna poravnavati svojih zapadlih obveznosti dalje časovno obdobje, torej lahko rečemo, da je takšna organizacija plačilno nesposobna. Organizacija se tako znajde v situaciji, v kateri je zaradi plačilne nesposobnosti ogrožen njen obstoj in s tem predpostavka delujočega podjetja (going concern).

Ali če poenostavimo - organizacija ne zmore več plačevati zapadlih računov, obveznosti do zaposlenih, do kreditodajalcev in drugih. Do takšnega stanja ponavadi pripelje pomanjkanje kapitala, kar je lahko posledica različnih vzrokov od slabega kadrovanja, proizvodov ali storitev, ki na trgu niso več aktualni in se ne prodajajo, visokih stroškov vhodnega materiala, neustrezne politike vodenja podjetja in tudi negospodarnega ravnanja in izčrpavanja organizacije s strani lastnikov.

Finančno poslovanje pravnih oseb, postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami ter postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

Premoženje posamezne osebe sestavljajo:

1. stvari v njeni lasti,
2. njene terjatve in
3. njene druge premoženjske pravice.

Obveznosti posamezne osebe so vse njene obligacijske in druge denarne in nedenarne obveznosti do njenih upnikov. Čista vrednost premoženja posamezne osebe pomeni razliko med vrednostjo njenega premoženja in višino njenih obveznosti.

Kapital pomeni:

1. pri gospodarski družbi in podjetniku: kapital v računovodskem pomenu in vključuje vse sestavine kapitala, ki se izkazujejo v bilanci stanja po 65. členu ZGD-1, to pa so:

A. Kapital

I. Vpoklicani kapital

1. Osnovni kapital

2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka)

II. Kapitalske rezerve

III. Rezerve iz dobička

1. Zakonske rezerve
2. Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže
3. Lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot odbitna postavka)
4. Statutarne rezerve
5. Druge rezerve iz dobička

IV. Revalorizacijske rezerve

V. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti

VI. Preneseni čisti poslovni izid

VII. Čisti poslovni izid poslovnega leta 

1. pri drugi pravni osebi: čista vrednost njenega premoženja.

Insolventnost je torej dalj časa trajajoča plačilna nespodobnost organizacije, ki je lahko kratkoročna ali dolgoročna:

• Kratkoročna plačilna sposobnost je sposobnost pravne ali fizične osebe v določenem časovnem obdobju poravnati vse obveznosti, ki so zapadle v tem časovnem obdobju, kar pomeni, da pravna oz. fizična oseba redno poravnava svoje kratkoročne zapadle obveznosti v skladu z dogovorjenimi plačilnimi roki.
• Dolgoročna plačilna sposobnost je trajna sposobnost pravne ali fizične osebe izpolniti vse obveznosti ob njihovi zapadlosti. Pravna oseba ali podjetnik je dolgoročno plačilno sposoben, če je obseg njegovih dolgoročnih virov financiranja zadosten glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljen pri opravljanju teh poslov - tem primeru govorimo, da je podjetje kapitalsko ustrezno, torej razpolaga z zadostno količino kapitala za pokrivanje svojih obveznosti.

Med dolgoročne vire financiranja pravne osebe ali podjetnika štejemo:

• kapital kot njegov lastni vir financiranja (izkazujejo v bilanci stanja po 65. členu ZGD-1) in
• tiste njegove obveznosti kot tuji dolgoročni viri financiranja, ki so po svojih lastnostih in namenu v skladu s pravili poslovno-finančne stroke primerne za kritje obveznosti iz poslovanja in izgub zaradi tveganj, ki jim je pravna oseba ali podjetnik izpostavljen pri svojem poslovanju.

O položaju insolventnosti govorimo, ko niso izpolnjene zgoraj naštete obveze in nastane, ko dolžnik

1. v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (v nadaljnjem besedilu: trajnejša nelikvidnost), ali
2. postane dolgoročno plačilno nesposoben.

Da je dolžnik trajneje nelikviden oziroma insolventen, ugotovimo:

Insolventnost pri pravnih osebah 

1. pri dolžniku, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik:

• če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu, ali
• če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, ali
• če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi,

2. pri dolžniku, nad katerim je tekel postopek prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil končan s pravnomočno potrditvijo prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, če za več kot dva meseca zamuja:

• s plačilom svojih obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave ali
• s plačilom svojih obveznosti do ločitvenih upnikov, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ali
• z izvedbo drugih ukrepov finančnega prestrukturiranja, določenih v načrtu finančnega prestrukturiranja.

Insolventnost pri fizičnih osebah

Pri dolžniku, ki je potrošnik:

• če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev, ali
• če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 eurov.

Podjetje tako postane insolventno, če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti, kar pomeni, da je prezadolženo. Tak položaj pri dolžniku, ki je kapitalska družba nastane, če izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami iz preteklih let presega polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.

Velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja:

1. s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali
2. s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem,

in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti.

Če je nad dolžnikom tekel postopek prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil končan s pravnomočno potrditvijo prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, velja, če se ne dokaže drugače, da je s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, prenehal položaj insolventnosti dolžnika.

Če so izpolnjeni zgoraj našteti pogoji, postane dolžnik, ki je lahko pravna ali fizična oseba insolventen in je v skladu zakonom treba pričeti postopke zaradi insolventnosti.

Slovenski računovodski standard 39 (2016) Računovodske rešitve v organizacijah v stečaju ali likvidaciji obravnava posebnosti računovodskih rešitev v organizacijah v stečaju ali likvidaciji ter sestavljanje računovodskih izkazov zanje.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj