Izkoristimo neizkoriščeno – na Češkem!

Izkoristimo neizkoriščeno – na Češkem!

06. 01. 2010

Vir in informacije: Glas Gospodarstva, December 2009, www.gzs.si, Avtor: Špela Zakotnik

Sodelovanje med slovenijo in Češko se krepi, še posebno v minulih dveh letih. Toda glede na podobno stopnjo razvitosti obeh držav obstajajo še številne neizkoriščene možnosti za sodelovanje.

Na Češko naša država izvozi največ zdravil za prodajo na drobno. Poleg teh so najpomembnejši izdelki v blagovni menjavi osebni avtomobili ter deli in pribor zanje. Med slovenskimi podjetji s Češko največ sodelujejo Lek, Krka, Gorenje, Acroni in Kovintrade. V prihodnosti naj bi se sodelovanje med državama krepilo predvsem na področju farmacije, nano- in biotehnologije. Ob obisku gospodarske delegacije iz Češke je GZS v sodelovanju s češkim veleposlaništvom oktobra organiziral poslovno srečanje zainteresiranih gospodarstvenikov obeh držav iz biotehnologije in nanotehnologije ter povezanih panog. Michal Černik z veleposlaništva je na srečanju primerjal slovensko in češko poslovno okolje. Po njegovih besedah sta podobni po sestavi gospodarstva in po mednarodni menjavi.

Krka na Češkem uspešna

Temeljni kamen za sodelovanje na področju farmacevtske industrije je zaradi delovanja Krke in Leka na češkem trgu že postavljen. Andrej Dobovišek, direktor Krkinega podjetja Krka ČR, s. r. o. v Pragi, je poudaril, da se je poslovanje Krke v zadnjih petih letih skoraj potrojilo, gre skoraj izključno za izvoz zdravil na recept, zdravil v prosti prodaji in dodatkov prehrani, veterinarskih zdravil in kozmetike. Konkurenco na češkem farmacevtskem trgu ocenjuje kot enako ali večjo kot na vseh srednje velikih razvitih evropskih trgih. »Prisotne so vse pomembnejše multinacionalke, vseh 20 največjih po svetovnem prometu, in vsi pomembnejši proizvajalci generičnih zdravil. Krka je po prometu četrta največja dobaviteljica zdravil po številu pakiranj in deseta največja po vrednosti. Za Tevo je druga največja samostojna generična družba na češkem trgu.« Trenutno Krka ne načrtuje novih investicij na Češkem.

Odprt in liberalen trg

Neizkoriščen potencial za sodelovanje med državama je po Doboviškovih besedah predvsem v »višjih oblikah sodelovanja, skupnih vlaganjih, sodelovanju pri razvoju in skupnem nastopu na tretjih trgih«. Klasično trgovinsko sodelovanje med državama je po njegovem na visoki ravni in slovenska podjetja češki trg dobro poznajo, saj je na njem več kot 30 slovenskih podjetij ali predstavništev. Čehi pa slovenskega poznajo »precej manj in bolj posredno«. Gospodarstvi obeh držav sta na približno enaki stopnji razvitosti, glavna razlika med njima pa je v »odprtosti – češki trg je bolj odprt in liberalen kot slovenski«, poudari Dobovišek in doda: »Več je tujih vlaganj in s tem kapitalskega povezovanja z družbami iz EU, ZDA, Japonske in Koreje. Večina pomembnejših čeških podjetij je v tujih rokah, to velja za banke, avtomobilsko in farmacevtsko industrijo, jeklarstvo, pivovarne, v rokah češkega kapitala pa so energetika, železnice in večina zdravstvenih ustanov.«

SLOVENIJA : ČEŠKA

Češki BDP na prebivalca v standardnih kupne moči je po zadnjih podatkih (2008) dosegel 80 odstotkov povprečja EU-27, slovenski pa 90 odstotkov. Gospodarska rast v letu 2008 je znašala 2,5 odstotka, slovenska pa 3,5 odstotka. Za letos evropska komisija napoveduje Češki manjši upad gospodarske rasti kot Sloveniji (Češka -4,8 odstotka, Slovenija -7,4 odstotka). Stopnja registrirane brezposelnosti je lani znašala 5,5, v Sloveniji 6,7 odstotka. Na Češkem je glavna gospodarska dejavnost industrijska proizvodnja, zlasti izdelava avtomobilov, strojnega orodja in strojev. Delež industrije v skupni dodani vrednosti češkega gospodarstva znaša 31 odstotkov, v Sloveniji pa 25,1 odstotka.

 

Pogovor z veleposlanikom

Petr Voznica, veleposlanik Češke republike v Sloveniji

Glas Gospodarstva: Katere so glavne priložnosti za okrepitev sodelovanja med Slovenijo in Češko?

Petr Voznica: Češko-slovensko sodelovanje je na zelo visoki ravni, a vendar je treba iskati nove možnosti za njegovo poglobitev. Eden od primernih načinov je povečati pogostost češko-slovenskih poslovnih sestankov. Obstajajo različne možnosti za razširitev poslovnega sodelovanja. Perspektivno se zdi  nadaljnje postopno preoblikovanje k višjim oblikam sodelovanja, kot somedsebojno sodelovanje, poddobave, kapitalsko povezovanje v obliki sovlaganj ali strateškega partnerstva.

Velik potencial najdemo v izmenjavi storitev, na primer na področju turizma ali storitev tehničnih, inženirskih in gradbenih podjetji. Obetavna področja so kmetijstvo, živilskopredelovalna industrija in transport (predvsem železniška infrastruktura). Pomembno je tudi tesnejše sodelovanje čeških in slovenskih profesionalnih združenj in sodelovanje na področju znanosti in raziskav pri specifičnih dvostranskih in evropskih projektih. Za češke vlagatelje so v Sloveniji zanimive naložbe v transportno infrastrukturo, energetiko, živilskopredelovalno dejavnost ter raziskovalno znanstveno dejavnost.

GG: Kaj ovira sodelovanje med državama?

PV: Češka in Slovenija sta članici EU. S komercialno-gospodarskega vidika ni večjih ovir za nadaljnjo poglobitev medsebojnih odnosov. To izhaja že iz dejstva, da sta obe državi odprti in nimata omejitev pri  uvozu. Novi standardi so oblikovani v skladu z evropskimi pravili.

GG: Kaj morajo slovenski podjetniki vedeti pred vstopom na češki trg?

PV: Značilnosti češkega gospodarstva so, kljub trenutni svetovni krizi, stabilen bančni sistem, neodvisna monetarna politika in sorazmerno nizka raven javnega dolga, velika gospodarska rast, nizka stopnja brezposelnosti v zadnjih letih in velika odprtost gospodarstva. Doslej še nobena češka banka ni imela resnih težav, kljub trenutnim razmeram. Podobne težave, kot se v svetu pojavljajo zdaj, so imele velike češke banke v drugi polovici devetdesetih let, ko je bila država večinski lastnik skoraj vseh. Ko je vlada takrat privatizirala banke, se je morala znebiti tveganih posojil. Češke banke so tako imele priložnost, da se učijo iz svojih napak. V zadnjih petih letih je imela Češka veliko gospodarsko rast in padec brezposelnosti. Velik pritok tujih neposrednih naložb je znatno pripomogel k zagonu dolgoročne gospodarske rasti. Tuji vlagatelji so bistveno povečali konkurenčno sposobnost čeških podjetij. Od leta  2005 je začela trgovinska bilanca kazati dolgoročne presežke. To dejstvo je še posebej pozitivno, ker je bil ta rezultat dosežen v času, ko se je češka krona močno okrepila v primerjavi z evrom in dolarjem.

GG: Kje lahko slovenski poslovneži poiščejo najbolj sveže informacije o poslovnih priložnostih na Češkem?

PV: Informacije o pogojih poslovanja, investicijah in priložnostih za poslovanje s češkimi podjetji lahko najdejo na uradni spletni strani: www.businessinfo.com. Na strani lahko najdejo tudi informacije o poslovnem okolju na področju zakonodaje in prava, financ in davkov, podpore in subvencij pri trgovanju ter regionalnega poslovnega okolja. Potencialni vlagatelji lahko specifična vprašanja v zvezi z začetkom proizvodnje, vzpostavitvijo tehnološkega ali proizvodnega centra, iskanjem partnerjev za dolgoročno sodelovanje dobave (v avtomobilski, letalski, kemični, električni, papirnati, industriji plastičnih mas in embalaže, medicinski tehnologiji) ter interesi za skupno podjetje s češkim podjetjem in interesi za izgradnjo tovarn ali poslovnih prostorov naslovijo na investicijsko in poslovno vladno agencijo CzechInvest. O distribuciji slovenskih proizvodov se lahko pozanimajo na češki gospodarski zbornici: www.czechtrade.cz. Na vladni agenciji CzechTrade pa v zvezi z nakupom proizvodov čeških podjetij. Združenje za tuje investicije ponuja informacije o izgradnji logističnega ali distribucijskega centra, nakupu deleža ali celotnega češkega podjetja in o vzpostavitvi ali registraciji podjetja v Češki republiki.

GG: Kakšne so najnovejše napovedi o okrevanju češkega gospodarstva v prihodnjih letih?

PV: Po najnovejših napovedih Češke nacionalne banke bo gospodarska rast v letu 2010 1,4 odstotka. Za letos se predvideva upad za 4,4 odstotka, lani pa je rast znašala 2,6 odstotka. V drugem četrtletju 2009 je Češka izšla iz recesije, gibanje BDP se je stabiliziralo. Znotraj EU bo Češka ohranila eno najnižjih stopenj brezposelnosti (letos 6,9 odstotka, leta 2010 7,9 odstotka, leta 2011 pa 7,4 odstotka). Iz številnih razlogov lahko sklepamo, da bodo vplivi gospodarske in finančne krize na češko gospodarstvo skromnejši kot v drugih državah. Češko gospodarstvo ima trdno finančno zaledje, ki bo kljubovalo zunanjim  vplivom. Češka bo iz krize predvidoma izšla še močnejša, njen položaj v svetovnem gospodarstvu se bo še izboljšal.
Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj