30. 07. 2019

Prenos letnega dopusta v naslednje koledarsko leto

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 4. 7. 2019, www.findinfo.si, Avtor: mag. Suzana Pisnik

Letni dopust je pravica vsakega delavca, ki ga le ta pridobi s sklenitvijo delovnega razmerja, ne glede na to, ali sklene pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas. Je namreč pravica delavca, ki se ji sam ne more odpovedati in dolžnost delodajalca, da delavcu to pravico omogoči. Zato je kakršna koli izjava ali sporazum, s katerim bi se delavec odpovedal pravici do dopusta ali se dogovoril za odškodnino, neveljavna. Je pa seveda to možno ob prenehanju delovnega razmerja, ko imata delavec in delodajalec možnost, da se dogovorita o odškodnini za neizrabljen dopust.

Kot izhaja iz 159. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) ne sme biti letni dopust v posameznem koledarskem letu krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Se pa lahko določi tudi daljše trajanje letnega dopusta bodisi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. V skladu s 159. členom ZDR-1 ima starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, pravico še do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Dodaten dan dopusta pa dobijo tudi delavci za vsakega otroka, če še ta ni dopolnil 15 let starosti.

Letni dopust se izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti (163. člen ZDR-1).  Delavci, ki so starši šoloobveznih otrok, imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. Torej letni dopust se lahko izrabi v več delih, pod pogojem, da mora en del trajati najmanj dva tedna, pri čemer lahko delodajalec od delavca zahteva, da planira izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Lahko pa delodajalec delavcu odreče izrabo letnega dopusta, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.

Primarno bi naj delavec izkoristil letni dopust v tekočem koledarskem letu, v katerem je odmerjen. To pa ni vedno mogoče, zato zakon dopušča možnost prenosa letnega dopusta v naslednje leto. In sicer preostanek letnega dopusta delavec v dogovoru z delodajalcem lahko izrabi do 30. junija naslednjega leta. Tako je v skladu s tretjim odstavkom 162. člena ZDR-1 delodajalec dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. Zaradi tega bo moral delodajalec v okviru svojih organizacijskih pristojnosti urediti svoj delovni proces tako, da bo lahko omogočil zaposlenim izkoristek letnega dopusta do konca tekočega leta. Seveda pa to ni vedno mogoče. Zato ima delavec pravico, da neizkoriščen letni dopust prenese v naslednje koledarsko leto pod zakonsko določenimi pogoji.

Tako ima delavec pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu, do 30. junija naslednjega leta. V primerih, ko pa delavec letnega dopusta v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta ne more izkoristiti zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka mu ZDR-1 v četrtem odstavku 162. člena daje možnost daljšega prenosa letnega dopusta, in sicer do 31. decembra naslednjega leta.

Odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov je tako pravica iz delovnega razmerja, glede njenega uresničevanja pa se zakon sklicuje na predpise o zdravstvenem zavarovanju. Pravico do nadomestila plače zaradi nege ožjega družinskega člana in trajanje te pravice ureja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ). Pravico do začasne zadržanosti od dela in s tem povezane pravice do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja ima roditelj, ki je zavarovanec in je v delovnem razmerju ali samostojno opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost, ali je lastnik zasebnega podjetja in je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan, pod določenimi pogoji pa imajo to pravico tudi brezposelni. Ta določba omogoča delavcu, ki je bil odsoten zaradi zdravstvenih razlogov oziroma zaradi izrabe porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otrok, daljše časovno obdobje v katerem lahko izrabi ves letni dopust.

Razlogi za nemožnost izrabe letnega dopusta v referenčnem obdobju ali v obdobju za prenos v praksi so lahko zelo različni. Pri tem se sprašujem, ali je imel delavec sploh dejansko možnost izrabiti letni dopust v referenčnem obdobju in/ali obdobju za prenos. Je pa pri razlagi tega vprašanja, potrebno presojati vsak primer posebej.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj