21. 05. 2019

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 14. 5. 2019, www.findinfo.si, Avtor: mag. Mojca Kunšek

V teh dneh, ko je izplačilo regresa pogosta tema pogovorov, velja izpostaviti temeljne pravne podlage, ki izplačilo regresa urejajo. Z novelo Zakona o dohodnini (ZDoh-2U) in novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2F) so se spremenile določbe, ki določajo obremenitev izplačil z davki in prispevki.

Po 44. členu Zakona o dohodnini (ZDoh-2) se med dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, po novem uvršča tudi regres za letni dopust, ki je določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.

Temeljna meja za obračun prispevkov, se je v skladu s spremembo 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) dvignila na 100 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije.

Od regresa za letni dopust, ki je prejet v letu 2019 do uveljavitve tega zakona, se prispevki plačujejo od zneska regresa za letni dopust, ki presega 100 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan izplačila regresa in ne več po podatkih za predpretekli mesec.

Pri tem velja opozoriti, da se v skladu s 109. členom ZDoh-2 v letno davčno osnovo od regresa za letni dopust upošteva vsota tega dohodka, ki presega 100 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, za leto, za katero se dohodnina odmerja, zmanjšana za prispevke za socialno varnost, upoštevane pri določanju davčne osnove v skladu z 41. členom ZDoh-2.

Če se regres za letni dopust izplačuje v več delih, se v skladu z dopolnjenim 127. členom ZDoh-2 ob izplačilu zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa za letni dopust, ki se všteva v davčno osnovo, in izvrši izračun akontacije dohodnine ter poračun že plačane akontacije dohodnine od posameznih delov regresa za letni dopust. V kolikor pa zavezanec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, upošteva izvzem iz davčne osnove 44. člen ZDoh-2, o tem obvesti delodajalca.

Velja izpostaviti, da se v skladu s prehodnimi določbami novele ZDoh-2U, tudi že izplačan regres za letni dopust do sprejema zakonskih sprememb v letu 2019 obravnava enako, če je bil izplačan do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji po zadnjem podatku Statističnega urada Republike Slovenije glede na dan izplačila regresa. Akontacija dohodnine od regresa za letni dopust, ki je bila izračunana in odtegnjena oziroma odmerjena pred uveljavitvijo zakonskih sprememb, pa se ne glede na določbe Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) vrne zavezancu po uradni dolžnosti na podlagi posebne odločbe davčnega organa. Odločbo mora davčni organ izdati najpozneje do 30. junija 2019. Zavezancu pa v tem primeru obresti ne pripadajo.

Prav tako prehodne določbe novele ZPIZ-2F določajo, da se v primeru, ko je bil regres za leto 2019 izplačan že pred 3. 5. 2019 preveč izračunani oziroma odtegnjeni prispevki vrnejo zavezancu za plačilo prispevkov in sicer tako zavarovancu prispevki zavarovanca in delodajalcu prispevki delodajalca. Ne glede na navedeno pa se vračilo prispevkov delodajalca ne izvede, če se v skladu s posebnimi predpisi ti prispevki samo izračunajo in ne tudi plačajo.

Za konec velja izpostaviti, da je v skladu s 131. členom ZDR-1 delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. V skladu z Zakonom o minimalni plači (ZMinP) je v letu 2019 višina minimalne plače enaka znesku 886,63 evrov.

Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. V posebnih primerih, ko gre za nelikvidnost oz. tako določa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti se lahko določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar ne kasneje kot do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Ker je izplačilo regresa v odvisnosti od pogodbe o delu in pravice do koriščenja letnega dopusta ima delavec v primeru, ko ima pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta tudi pravico le do sorazmernega dela regresa. Podobno velja tudi v primeru, ko dela le skrajšan delovni čas, ko ima tudi pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. V posebnih primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 67. členom ZDR-1 oz. v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, ko ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas, pa mu pripada regres v enaki višini kot ostalih zaposlenim, ki delajo polni delavni čas.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj