06. 11. 2018

Vir in informacije: Zavod mladi podjetnik, 14. 8. 2017, http://mladipodjetnik.si/, Avtor: France Antić

Zaposlitev v lastni družbi na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o poslovodenju? Katera pogodba je za mladega podjetnika najprimernejša? In predvsem, katera je finančno ugodnejša?

Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o poslovodenju

Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o poslovodenju? Na ta vprašanja odgovarjamo v nadaljevanju.

Družbenik se lahko zaposli v svoji družbi na dva načina:

1. delovnopravna pogodba o zaposlitvi,
2. civilnopravna pogodba o poslovodenju.

1. Delovnopravna pogodba o zaposlitvi

V primeru sklenitve delovnopravne pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo (v nadaljevanju POZ) je potrebno smiselno upoštevati naslednje sestavine:

• podatke o pogodbenih strankah z navedbo njihovega prebivališča oziroma sedeža,
• datum nastopa dela,
• naziv delovnega mesta (npr. direktor) oziroma vrsta dela s kratkim opisom dela, ki ga mora opravljati po pogodbi o zaposlitvi in za katero se zahtevajo enaka stopnja in smer izobrazbe ter drugi pogoji za opravljanje dela v skladu z 20. členom tega zakona,
• kraj opravljanja dela - če ni navedenega točnega kraja velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca,
• čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas,
• določilo, ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom,
• določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa,
• določilo o znesku osnovne plače delavca v valuti, veljavni v Republiki Sloveniji, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih,
• določilo o drugih sestavinah plače delavca, o plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače,
• določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta,
• dolžino odpovednih rokov,
• navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca, in
• druge pravice in obveznosti v primerih določenih s tem zakonom.

V pogodbi o zaposlitvi se glede vprašanj navedenih v sedmi, deveti, deseti in enajsti alineji prejšnjega odstavka stranki lahko sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca.

Če je določilo v pogodbi o zaposlitvi v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank določenimi z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca, se uporabljajo določbe zakona, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov delodajalca, s katerimi je delno določena vsebina pogodbe o zaposlitvi kot sestavni del te pogodbe. Velja omeniti še to, da kadar se sklepa pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo, nastopa v imenu delodajalca organ določen z zakonom, aktom o ustanovitvi ali s statutom, če le-tega ni, pa lastnik.

Kadar se sklepa pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo v času ustanavljanja delodajalca, nastopa v imenu delodajalca ustanovitelj. Seveda mora družbenik izpolnjevati vse pogoje zaposlitve za delovno mesto, ki ga bo opravljal. Pogoji zaposlitve so določeni v splošnem aktu, ki ga sprejme delodajalec (akt o sistematizaciji).

1.1. Lastnosti delovnega razmerja poslovodnih oseb

Pogoji in omejitve delovnega razmerja za določen čas

S poslovodnimi osebami se lahko sklene pogodba za določen čas. Ta je lahko daljši od dveh let, ki je v ZDR določen kot najdaljši dopustni čas trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Če ima direktor mandat dolg 4 leta, se lahko sklene pogodba za določen čas v trajanju 4 let.

• Delovni čas

Poslovodne osebe same sebi sebi določajo dolžino delovnega časa in njegovo razporeditev.

• Plačilo za delo

Pogodbeni stranki lahko s pogodbo o zaposlitvi poslovodni osebi prosto določita višino in obliko plačila za delo, pa tudi druga vprašanja povezana s plačilom. Pogodbeni stranki torej nista dolžni upoštevati določb ZDR-1, pa tudi ne kolektivnih pogodb.

• Zagotavljanje odmorov in počitkov

Pogodba o zaposlitvi poslovodne osebe lahko vsebuje drugačna določila glede zagotavljanja odmorov in počitkov kot “običajna” pogodba o zaposlitvi.

• Disciplinska odgovornost

Tudi pri disciplinski odgovornosti lahko pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo odstopa od “običajne”.

• Prenehanje pogodbe o zaposlitvi

ZDR-1 omogoča, da tako v primeru pogodbe o zaposlitvi za določen ali za nedoločen čas na drugačen način uredita pravice, obveznosti in odgovornosti v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Strankam je prav tako omogočeno, da se pri pogodbeni ureditvi načina odpovedi, odpovednih razlogov in posledic odpovedi upoštevata statusnopravni položaj poslovodne osebe in način oz. razlog njegovega prenehanja.

1.2. Prispevki

Družba nastopa kot delodajalec in zavezanec za plačilo prispevkov za socialna zavarovanja.

Delodajalci plačujejo prispevke za socialno varnost od bruto plač in od bruto nadomestil plač za čas odsotnosti z dela v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, ki bremenijo delodajalce, če z zakoni ni drugače določeno. Pomembno je vedeti, da predstavljajo prispevki za družbo strošek plač in posledično znižujejo dobiček, kar je z davčnega vidika še posebej ugodno.

1.3. Davki

Plača, ki jo dobiva družbenik, se posamezniku seveda upošteva v osnovi za odmero dohodnine. Višina slednje je odvisna od uvrstitve v katerega od dohodninskih razredov.

2. Pogodba o poslovodenju

Pogodba o poslovodenju je pogodba civilnega prava, kar pomeni, da velja med strankama prirejen odnos in več svobode pri določanju medsebojnih pravic in obveznosti. Pogodba o poslovodenju ni posebej urejena v zakonodaji, seveda pa ne sme nasprotovati prisilnim predpisom, ustavnim načelom in morali.

Poslovodja se zaveže, da bo opravljal določeno delo, podjetje pa mu bo v zameno izplačevalo nadomestilo.

Načeloma je poslovodna pogodba ugodnejša z vidika razmerja med nadomestilom za poslovodenje in zneskom, ki ga predstavlja strošek za družbo, seveda pa velja na tem mestu opozoriti, da je za razliko od delovnega razmerja, kjer je zavezanec za plačilo prispevkov družba (delodajalec), pri pogodbi o poslovodenju zavezanec zavarovanec sam. To pomeni, da družba ne more zmanjševati davčne osnove s plačevanjem prispevkov.

2.1. Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Pogodbo o poslovodenju skleneta družba in direktor takrat, ko je slednji že zavarovan na drugi podlagi, največkrat na podlagi delovnega razmerja, seveda pa to ni nujno. Kadar direktor ni zavarovan na drugi podlagi (se ne šola ali pa je zaposlen za polovični delovni čas) in ni v delovnem razmerju, ampak ima sklenjeno civilnopravno pogodbo o poslovodenju in prejema plačilo za poslovodenje (pozor – to ni plača v smislu delovnega razmerja!), se zavaruje po zavarovalni podlagi 040, ki velja za samozaposlene.

Družbeniki enoosebne družbe, ki so hkrati poslovodne osebe te družbe, se vključijo v zavarovanje za nadomestilo za brezposelnost na zavarovalni podlagi 112. Družbeniki večosebne družbe, ki so poslovodne osebe v tej družbi, se ne morejo zavarovati za primer brezposelnosti.

2.2. Značilnosti zavarovalne podlage 040

Najnižja osnova za obračun prispevkov je najnižja pokojninska osnova. Višina prispevkov je odvisna od dobička zavarovanca. Ob začetku zavarovanja se šteje, da je doseženi dobiček enak 0. Pomembno je tudi to, da je zavezanec za plačilo prispevkov zavarovanec sam.

2.3. Prispevki za zdravstveno zavarovanje

Lastniki zasebnih podjetij (družbeniki zasebnih družb in zavodov) se po uveljavitvi pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja vključijo v obvezno zdravstveno zavarovanje po 6. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ z zavarovalno podlago 040.

• Zavezanec za prijavo v zavarovanje je zavarovanec sam, torej družbenik zasebne družbe ali zavoda, ki je hkrati poslovodna oseba in ni zavarovan po drugi podlagi. Zavezanec je opredeljen upoštevajoč drugi odstavek 78. člena ZZVZZ, ki določa, da prijavo v zavarovanje vloži zavezanec za plačilo prispevka.
• Možni in polni tedenski delovni/zavarovalni čas obsega 40 ur na teden, ker se obveznost zdravstvenega zavarovanja ne presoja skladno z definicijo kot edini ali glavni poklic (kot to velja v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja).
• Zavezanec za plačilo prispevkov v skladu s 48. in 49. členom ZZVZZ je zavarovanec sam. Prispevke je v skladu s 51. členom ZZVZZ dolžan plačati od zavarovalne osnove določene v predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, vendar najmanj od bruto najnižje pokojninske osnove po 4. odstavku 208. člena ZPIZ-1.

Poleg pokojninskega in invalidskega zavarovanja plačuje zavarovanec torej za zavarovanje za starševsko varstvo ter prispevke za zavarovanje za primer brezposelnosti in seveda še prispevke za zdravstveno zavarovanje. Plačujejo se od osnove za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do 15. v mesecu za pretekli mesec.

2.4. Davki

Dohodki prejeti za vodenje ali vodenje in nadzor poslovnega subjekta se obdavčijo kot dohodki iz zaposlitve in se zato upoštevajo pri dohodnini. Če je direktor redno zaposlen kje drugje, se akontacijo dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja izračuna po stopnji 25 % od davčne osnove.

Viri:

• Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Ur.l.RS št. 91/2013)
• Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Uradni list RS št. 40/2017)
• Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1 Uradni list RS, št. 52/2016)
• Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1 Uradni list RS št. 15/2017)

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj