18. 09. 2018

Objavljeno: Saop d.o.o., 12. 9. 2018, www.minimax.si, Avtor: Mojca Müller, Anova računovodska hiša d.o.o., preizkušena davčnica pri SIR

Spletna prodaja predstavlja pomembno priložnost za mikro in majhna podjetja, kar dokazuje tudi stalna rast. Na ravni EU je v letu 2017 znašala spletna prodaja okoli 534 milijard EUR in predstavlja veliko priložnost, predvsem mikro in malim podjetjem, da z relativno nizkimi stroški dosežejo končne potrošnike na globalni ravni.

Po statistikah Eurostata 90 % končnih potrošnikov kupuje blago in storitve preko spleta v svoji državi. Veliko manj se jih odloči za spletni nakup iz drugih držav EU ali tretjih držav. Ravno ta statistika botruje številnim akcijam Evropske komisije za vzpostavitev enotnega digitalnega trga v EU (The Digital Single Market strategy), s katerimi želi odpraviti omejitve za vzpostavitev enotnega digitalnega trga. Eno od pomembnih ovir predstavlja tudi trenutna DDV zakonodaja, ki velja za dobave blaga na daljavo.

Kako se pri spletni prodaji blaga znajdejo slovenska podjetja?

Slovenska podjetja v nobenem pogledu ne zaostajajo za podjetji iz drugih držav EU. Ravno nasprotno, nekatera mlada slovenska podjetja se ukvarjajo izključno s spletno prodajo blaga, pri čemer dosegajo zavidljive poslovne rezultate.

Na kaj naj bodo pozorna slovenska podjetja, preden začnejo s spletno prodajo v drugi državi EU?

Podjetniki v prvem koraku običajno poskrbijo za vzpostavitev spletne trgovine. Zelo pomembno je, da pripravijo kakovosten prevod spletne trgovine v tuji jezik. Poleg tega je izjemno pomembno, da je spletna trgovina pripravljena v skladu s standardi za varstvo potrošnikov, ki veljajo v posamezni državi EU. Poleg navedenega pa naj bodo pozorni tudi na DDV obveznosti.

Kakšna so DDV pravila pri prodaji blaga na daljavo?

Podjetniki naj bodo pozorni na mejne vrednosti, ki veljajo po posameznih državah EU. Namreč do določene mejne vrednosti oz. praga lahko slovenska podjetja brez kakršnihkoli omejitev prodajajo blago končnim potrošnikom iz drugih držav EU. Dokler prag ni presežen, tujim končnim potrošnikom obračunajo slovenski DDV in izdane račune poročajo v slovenski DDV sistem. Po prekoračitvi praga pa so dolžni pridobiti tujo DDV številko, na izdanih računih obračunavati tuji DDV ter realiziran promet poročati v tuji DDV sistem. Tudi po tem, ko že pridobijo DDV številko druge države EU, imajo še vedno določene obveznosti poročanja v Sloveniji.

Prag za obvezno DDV registracijo je presežen. Kako naprej?

Slovensko podjetje, ki preseže prag v drugi državi EU, čim prej pridobi DDV številko te države. DDV registracijski postopek običajno traja od 2 do 4 tedne. Finančni uradi drugih držav EU za ureditev DDV registracijskega postopka potrebujejo:

• ustanovitveni akt podjetja,
• izpis iz sodnega registra,
• kopijo osebnega dokumenta zastopnika podjetja ter
• potrdilo o veljavni DDV številki v državi sedeža.

Po zaključenem DDV postopku sledi obvezno DDV poročanje na mesečni ravni (lahko tudi kvartalno ali dvo-mesečno). Predvsem vzhodne in južne države EU zahtevajo poleg mesečnih DDV obračunov še dodatna poročanja (npr. poročanje o izdanih dobropisih). V Avstriji in Nemčiji je potrebno, poleg mesečnega DDV obračuna, pripraviti tudi letni DDV obračun. Podobna obveznost obstaja tudi v Italiji. Nekatere države EU imajo posebne zahteve glede plačila DDV obveznosti. Na primer v Franciji je mogoče DDV obveznost poravnati samo preko direktne obremenitve banke. V Italiji je možno plačilo DDV obveznosti samo iz italijanskega bančnega računa.

DDV velja za najbolj sinhroniziran davek na ravni EU, vendar v praksi obstajajo številne razlike med državami EU. Večina razlik izhaja predvsem zaradi različnega tolmačenja DDV predpisov in zaradi možnosti, da države uvedejo dodatne kontrole za zaščito javnih prihodkov. Ravno zaradi razlik, ki obstajajo pri DDV registracijskem postopku kot tudi DDV poročanju, podjetja pogosto za izvedbo teh postopkov najamejo DDV strokovnjaka.

Katere novosti bo prinesla nova DDV zakonodaja?

Sprejete so že bile direktive, ki bodo pomembno poenostavile spletno prodajo blaga v EU. Do leta 2021 bodo lahko podjetniki s pomočjo enotnega sistema mini VEM uredili tako postopke za DDV registracijo v drugih državah EU kot tudi DDV poročanje. Mikro in majhna podjetja bodo tako na letni ravni prihranila do 4.000 EUR po posamezni državi EU.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj