17. 12. 2009

Vir in informacije: Delo FT, 30.11.2009, http://www.delo.si/, Avtor: Vesna Bertoncelj Popit

Mednarodni sejmi 2010

Svetovni splet ni ogrozil sejmarstva, postal je celo pripomoček za njegov nov razmah, hkrati so se sejmi, zlasti v Evropi, veliko bolj specializirali na razne tehnične sejme

Organizatorji sejmov po svetu za leto 2010 sicer niti še niso določili vseh datumov sejmov, na kar verjetno vpliva tudi to, da so nekateri sejmi na dve leti, drugi vsako leto, pa tudi to, da so nekateri sejmi lokalni, drugi regionalni in tretji mednarodni. Mi smo se usmerili samo na mednarodne in izpustili tiste, ki še nimajo točnega datuma. Zelo veliko lokalnih sejmov, usmerjenih na večje ali manjše območje, je zlasti v ZDA, pa tudi v nekaterih evropskih državah, v splošnem pa si vsak organizator prizadeva, da bi bil njegov sejem ali razstava, kongres ali forum čim bolj mednaroden, kar mu vsaj na zunaj daje večjo težo.

In katere dejavnosti se najpogosteje predstavljajo na sejmih? Veliko je splošnih trgovinskih in industrijskih sejmov, pa tudi avtomobilskih, farmacevtskih, sejmov plovil, razne tehnologije in opreme, pa tudi sejmov gradbeništva, kmetijstva ter živilske industrije in sejmov embalaže. Če upoštevamo tako mednarodne kot lokalne sejme, bo v prvih treh mesecih prihodnjega leta kar 75 avtomobilskih sejmov, salonov in razstav, v celotnem prihodnjem letu pa jih bo 126, kar pomeni, da bo večina avtomobilskih sejmov v prihodnjem prvem četrtletju, v katerem si avtomobilska industrija pravzaprav tlakuje prodajo za vse leto. Mednarodnih sejmov in razstav farmacevtske industrije in kozmetike bo v prvih treh mesecih prihodnjega leta na mednarodni in lokalni ravni 20, v vsem letu 2010 pa bosta temu posvečena 102 taka sejma. Nasprotno pa je na primer zanimanje za sejemski prikaz mikro- in nanotehnologije zelo majhno, saj naj bi bilo v vsem letu 2010 temu posvečenih le peščica sejmov in razstav, živilski industriji pa na primer skoraj 200.

Toda medtem, ko nekateri mednarodni sejmi še nimajo določenih datumov za prihodnje leto, jih imajo nekateri, ki se ponavljajo na tri ali štiri leta, določene že za leto 2012 in 2013. Milanski sejem embalaže, posebno za živilsko industrijo, bo na primer od 28. februarja do 3. marca 2012, v nemškem mestu Cologne bo od 27. do 30. marca 2013 sejem živilske tehnologije, od 7. do 11. marca 2013 pa bo v Milanu predvidoma sejem papirne industrije.

Mednarodni sejmi so za izvozno gospodarstvo, kakršno je tudi slovensko, pomembna priložnost za predstavitev svojih izdelkov in gospodarstva ter za ogled, kaj ponujajo drugi, kaj se da kupiti in kam gre razvoj. Predvsem pa so sejmi in stiki z drugimi udeleženci, pa tudi z obiskovalci, priložnost za večjo prodajo. Poznavalci pravijo, da se mora podjetje na nekem sejmu predstaviti vsaj trikrat, da ga drugi sploh opazijo in da vzbudi zanimanje. Zato opozarjajo, da podjetja v kriznih razmerah, iz katerih bi morala prehajati postopoma, ne bi smela varčevati pri sejemskih predstavitvah. To kratkoročno morda koristi, dolgoročno pa je zelo slabo, tudi zato, ker ponavadi traja kar nekaj časa, da si podjetje pridobi možnost za predstavitev na boljšem prostoru in v družbi boljših ali uglednejših podjetij. Če torej podjetje kak sejem, na katerem je sodelovalo dolga leta, izpusti, je lahko večkratno na slabšem, njegov prostor zasedejo drugi, ki so na tako priložnost samo čakali.

Namesto da se podjetja odpovedujejo predstavitvi na katerem od dosedanjih sejmov, bi morala po mnenju poznavalcev svoj sejemski nastop širiti na nove. Nemška podjetja bodo v prihodnjih letih nastopu na sejmih predvidoma namenila kar 40 odstotkov proračuna, ki ga imajo rezerviranega za trženje. Po nekaterih ocenah se slovensko gospodarstvo dobro predstavlja v razvitih evropskih državah, s katerimi ima Slovenija večino svoje zunanjetrgovinske menjave, pa tudi v državah nekdanje Sovjetske zveze, precej manj pa je menda poznano na primer v arabskih državah.

Toda medtem ko je ogledovanje razstavljenega blaga na sejmu še kolikor toliko poceni, dejavno sodelovanje nikakor ni, saj je to pomemben finančni in organizacijski zalogaj. Podjetja na te sejme pogosto odhajajo organizirano. Ponudnikov organiziranega nastopa je več. Eden je na primer Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (Japti), ki bo tudi v letih 2010 in 2011 organizirala skupinski nastop slovenskih podjetij na mednarodnih sejmih in vabi zbornice, združenja, sekcije, grozde, pa tudi posamezna podjetja, naj se prijavijo za skupni nastop. Drugi organizator skupinskega nastopa na domačih in tujih sejmih in razstavah je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, ki posebej poudarja, da je tak nastop cenejši, pomembno promocijsko orodje in naložba za prihodnost. Obrtna zbornica ob organiziranem nastopu na sejmu lahko pridobi nekatere subvencije od ministrstev, pa tudi zbornica sama ob tem finančno sodeluje. Gospodarska zbornica Slovenije pa, kot pravijo sami, od odprave obveznega članstva nima več denarja za spodbujanje organiziranega nastopa slovenskega gospodarstva na mednarodnih sejmih. Ob tem kaže spomniti, da je Gospodarska zbornica Slovenije podprla skupino direktorjev, ki je zahtevala, da bi bilo članstvo v obrtni zbornici prostovoljno. Potem verjetno tudi ta zbornica ne bi imela več denarja za spodbujanje nastopa gospodarstva v tujini in na mednarodnih sejmih.

Razen teh organizatorjev pa pomoč pri nastopu na sejmih v tujini nudijo tudi nekatera zasebna podjetja. Eno takih je APR -Predstavništvo nekaterih tujih sejmov v Sloveniji, v lasti Andreja Prpiča. Njegovo podjetje deluje od leta 1996 in je največje zastopstvo tujih sejemskih hiš v Sloveniji. Njegovo podjetje pomaga in svetuje pri odhodu na sejme. V Sloveniji zastopajo düsseldorfski, frankfurtski in nürnberški sejem, razen teh pa še brnski sejem, ki je v večinski lasti düseldorfskega. Prav nemški sejmi pa po nekaterih podatkih obsegajo kar polovico svetovnega sejemskega trga.

Čeprav so pred časom nekateri napovedovali, da sejmom grozijo slabši časi, med drugimi naj bi jih ogrožal svetovni splet, nihanja v svetovnem gospodarstvu, pa tudi mednarodni terorizem, se slaba pričakovanja niso uresničila. Nasprotno, tudi s pomočjo svetovnega spleta so sejmi dosegli nov razmah. Res pa je tudi, da so se sejmi bolj specializirali, še zlasti v Evropi, medtem ko je na primer v Aziji še vedno veliko splošnih sejmov, kar je mogoče pripisati tudi velikosti tamkajšnjih gospodarstev. Še zlasti veliko zanimanja podjetij pa je za različne tehnične sejme.

S prvim januarjem 2010 se v Slovenijo po 30 letih bivanja v Zagrebu seli zastopstvo düseldorfskega sejma. In če so nemški sejmi tako pomembni v svetovnem merilu, poglejmo še podatke o njihovih prihodkih v letu 2008. Najmočnejši, düsseldorfski sejem, je imel lani 496 milijonov evrov prihodkov, frankfurtski pa 440 milijonov evrov, po nekaj več kot 240 milijonov evrov prihodkov sta imela münchenski in nemški sejem, skoraj 200 milijonov evrov berlinski in kölnski, nekaj več kot 150 milijonov evrov prihodkov pa je imel lani nürnberški sejem.

V primerjavi z letom 2006 so bili lanski prihodki düsseldorfskega sejma večji za 40 odstotkov, frankfurtskega za osem odstotkov, münchenskega sejma za 15 odstotkov, nemški in berlinski sejem sta imela lani samo tri odstotke večje prihodke kot v letu 2006, nürnberškemu sejmu so se v tem času povečali za 21 odstotkov, medtem ko je imel kölnski sejem lani 12 odstotkov manjše prihodke kot v letu 2006.

 

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj