21. 08. 2018

Vir in informacije: http://svetkapitala.delo.si/, 31. 7. 2018, Avtor: Simona Drevenšek

Južna Koreja je doživela eno največjih gospodarskih sprememb v zadnjih 60 letih. Kako je dosegla industrializacijski čudež? Ali ta potencial na Korejskem polotoku izkoriščajo tudi slovenska podjetja? Kaj moramo vedeti pri poslovanju z Južno Korejo?

Še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil korejski bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca primerljiv z revnejšimi državami Afrike in Azije. In pred dobrim desetletjem je bila Južna Koreja po indeksu razvitosti človeškega kapitala (Human Development Index) popolnoma enaka Sloveniji, danes pa je uvrščena više od nje.

Korejo na žalost tuji investitorji pogosto spregledajo, saj jo večinoma zasenči Kitajska, včasih tudi Japonska. Kar je škoda, ker ima veliko ponuditi. Je večja kot Španija, tudi BDP na prebivalca je višji kot v Španiji.

Južna Koreja s 50 milijoni prebivalcev velja za enajsto največje gospodarstvo na svetu in četrto največje v Vzhodni Aziji ter spada med gospodarsko najbolj dinamične države na svetu. Številne študije uspeh Južne Koreje pripisujejo strukturnemu preoblikovanju politike, katere cilj je odpiranje države tujim trgom. In za preboj je najbolj zaslužna izvozno usmerjena politika.

Danes je država ena izmed desetih največjih izvoznikov na svetu. Trije največji južnokorejski izvozniki so iz avtomobilske industrije, dva iz elektronske industrije pa sta tudi na lestvici desetih največjih azijskih izvoznikov. Svetovno sta konkurenčni celo dve energetski podjetji. Južna Koreja spada tudi med države, ki za raziskave in razvoj namenjajo največji delež BDP – celo več kot ZDA in Japonska.

Pogosto spregledana za investicije

Na 50-milijonski trg, ki je tudi eden najhitreje rastočih na svetu, izvaža 114 slovenskih izvoznikov. V Sloveniji pa je po podatkih baze GVIN 11 podjetij s poreklom kapitala iz Južne Koreje.

Ovir za vstop na korejski trg tako rekoč ni, če ne štejemo prisotne vse svetovne konkurence in dejstva, da so glavne trgovinske partnerice Koreje Kitajska, ZDA in Japonska. Zaradi strateške lege – povezav s Kitajsko in Japonsko – je zanimiva za dobaviteljske verige, ki so vezane tudi na omenjeni tržišči.

Pa vendar Korejo tuji investitorji na žalost pogosto spregledajo, saj jo ponavadi zasenči Kitajska, včasih tudi Japonska. Je večja kot Španija, BDP na prebivalca je 30.000 dolarjev, kar je več kot v Španiji. Tudi glede velikosti jo morda evropska podjetja malo podcenjujejo. Rast BDP po sektorjih je nekaj pod tremi odstotki, kar je več kot v Evropi. Rast je pozitivna, čeprav je za korejsko vlado to malo, morda celo alarmantno nizko.

V Južni Koreji se nič ne zgodi čez noč, potrebna so leta trdega dela, vztrajnosti in naklonjenosti ter lojalnosti do kupcev, šele potem lahko začnemo graditi zgodbo o uspehu.

Evropska podjetja imajo namreč na korejskem trgu konkurenčno prednost, saj je evropsko blago izredno cenjeno. Povpraševanje po evropskih izdelkih je veliko, če so kakovostni, imajo zagotovljen servis in ugled. Pravzaprav korejski potrošniki cenijo tuje proizvode bolj kot korejske. Zgolj to je dovolj zgovorno v prid priložnostim malim in srednje velikim podjetjem, ki so v nasprotju z avtomobilskimi giganti in telefonsko industrijo v manjšini. Največ evropskih podjetij, ki so prisotna na trgu, je nemških, ki tudi največ vlagajo, najbrž zavoljo avtomobilske industrije, sledijo Francozi in Angleži. Na Korejskem polotoku sta tudi dve slovenski podjetji – Kolektor in Cosylab.

Vsak mesec pet ali šest malih evropskih podjetij za raziskavo trga ali programsko opremo odpre podjetje v Južni Koreji. Včasih morajo nekatera tudi zapreti vrata, saj na izredno konkurenčnem trgu, recimo, ne morejo uspeti v prodaji bele tehnike. Ta trg v 80 odstotkih obvladujeta LG in Samsung. Da bi bila evropska podjetja uspešna, morajo veliko vlagati v grajenje blagovne znamke, oglaševati. Mala in srednje velika podjetja za preboj potrebujejo okoli deset let. Lažje je, če imate unikaten izdelek s področja, kjer konkurenca ni tako velika.

Kaj je treba vedeti o poslovanju v državi, ki je bila do 70. let prejšnjega stoletja celo industrijsko manj razvita od severne sestre? Nič, saj tako ali tako vsi naredijo veliko napak, se je glasil eden izmed hudomušnih odgovorov Korejcev. Ampak posel se sklepa drugače kot v Evropi. Nikoli, res nikoli ni pametno načeti politične razprave, ki vključuje odnos do Severne Koreje. Ali Japonske. Korejci namreč niso navdušeni, da bi nekdo, ki ni Korejec in ne govori korejsko, razglabljal o tem. Če pogovor vseeno nanese na omenjeni temi, se potencialni poslovni partner ne sme nikoli postaviti na stran Severne Koreje ali Japonske. Tovrstne pogovore je zato bolje pustiti ob strani.

Vedeti je treba tudi, da so Korejci izjemno zvesti, tudi državi. Država se je morala izviti iz primeža podobne gospodarske in politične krize v drugi polovici 20. stoletja kot Slovenija med letoma 2010 in 2013. Korejci so v krizi priskočili državi na pomoč. Zbrali so več kot 220 ton zlata in rešili državo, saj so tako zagotovili veliko posojilo mednarodnega sklada. Državi je uspelo predčasno poravnati svoje obveznosti kljub veliki azijski finančni krizi. V tem je velika vrednost naroda, ki se zaveda pomena neodvisnosti svoje države. Korejci postavljajo koristi države in skupnosti nad koristi posameznika. Smo si pa v marsičem podobni: imamo za sosede same velike države, smo izvozno usmerjeni, imamo podobna zgodovinska in razvojna izhodišča itd., le da so Korejci v zadnjih dvajsetih letih izredno hitro napredovali. Imajo industrijo, od katere je odvisen svet, zato je še kako pomemben politični mir na tem polotoku.

Več o tem si lahko preberete tukaj.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj