14. 08. 2018

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 7. 8. 2018, www.findinfo.si, Avtor: Natalija Kunstek

Kdaj je darilo poslovnemu partnerju obravnavano kot reprezentanca in kdaj ne? Kdaj se darila poslovnim partnerjem obravnavajo kot drugi dohodek? Več v nadaljevanju.

Skladno z 31. členom ZDDPO-2 se za stroške reprezentance štejejo stroški za pogostitev, zabavo ter darila ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji. Tako se darila poslovnim partnerjem, ki po vsebini predstavljajo obdarovanje in/ali pogostitev poslovnih partnerjev ob poslovnih srečanjih, davčno obravnavajo kot reprezentanca. Posledično prejete račune za kosilo, pijačo s poslovnim partnerjem lahko obravnavate kot strošek reprezentance. Pri tem svetujemo, da na račune napišete ime poslovnega partnerja s katerim je vaš zaposleni kosil, saj boste na ta način takšen strošek lažje dokazali v primeru davčnega inšpekcijskega pregleda.

Če pa gre za darilo (kosilo, letalska karta, nočitev) fizični osebi, s katero vaše podjetje nima poslovnega odnosa, takšnega stroška ni mogoče obravnavati kot strošek reprezentance. V tem primeru je potrebno ločiti ali gre za poslovnega partnerja, ki za vas opravi neko storitev (na primer izvede strokovno predavanje) in mu v okviru pogodbe o poslovnem sodelovanju pripadajo tudi stroški letalske karte, nočitve, itd. ali ne. V kolikor da, je potrebno povračilo stroškov letalske karte, nočitve obravnavati v sklopu storitve, ki jo je opravil. Kako, je odvisno od pogodbe, ki predstavlja temelj poslovnega sodelovanja.

V kolikor pa davčni zavezanec s prejemnikom povrnjene letalske karte, nočitve ali drugega povračila nima poslovnega odnosa, pa se takšno povračilo obravnava in obdavči kot drugi dohodek po ZDoh-2. Darilo namreč predstavlja drugi dohodek po ZDoh-2, v kolikor ga ni mogoče opredeliti kot:

• dohodek iz zaposlitve;
• dohodek iz dejavnosti;
• dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnost;
• dohodek iz premoženja; ali
• dohodek iz kapitala…

… in ni dohodek, ki se ne šteje za dohodek po tem ZDoh-2 oziroma ni dohodek, oproščen plačila dohodnine po ZDoh-2.

Velja namreč, da se skladno z drugo točko tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 darilo obdavči kot drugi dohodek, če ne gre za darilo, ki se obravnava po eni izmed zgoraj naštetih alinej. Pri tem predstavlja izjemo oziroma se v davčno osnovo ne všteva posameznega darila, če njegova vrednost ne presega 42 evrov oziroma, če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 evrov.

Torej, v kolikor pravna oseba fizični osebi podari darilo in se ta pri fizični osebi šteje za obdavčljivi dohodek po ZDoh-2, mora kot plačnik davka od zneska dohodka (darila) v skladu z določili tega zakona izračunati in plačati akontacijo dohodnine po stopnji 25 %.

V kolikor je prejemnik darila nerezident Republike Slovenije, je pri obdavčitvi potrebno upoštevati tudi mednarodne pogodbe, in sicer mednarodno pogodbo med Slovenijo in državo rezidentstva prejemnika darila. Ugodnosti iz mednarodne pogodbe so lahko določene v obliki znižanja ali oprostitev plačila davčnega odtegljaja. Nerezidenti pa jih lahko uveljavljajo na obrazcih zahtevkov za uveljavljanje ugodnosti iz mednarodnih pogodb, ki so objavljeni na spletni strani FURS.

Na tem mestu je smiselno opozoriti tudi na davek na dediščine in darila. In sicer v primeru ko se darilo ne šteje za dohodke po ZDoh-2 oziroma ZDDPO-2, je najverjetneje predmet obdavčitve z davkom na dediščine in darila.

Izhajajoč iz zgoraj navedenega lahko zaključimo, da le v primeru ko imate ali boste imeli s poslovnim partnerjem poslovni odnos, lahko stroške pogostitev takšnega partnerja obravnavate kot strošek reprezentance (ali povračilo stroškov, če je v pogodbi tako dogovorjeno). V nasprotnem primeru, ko ne gre za poslovnega partnerja, je takšne pogostitve potrebno obravnavati kot drugi dohodek.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj