07. 08. 2018

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 25. 7. 2018, www.findinfo.si, Avtor: mag. Mojca Kunšek

Slovenski inštitut za revizijo je na svojih spletnih straneh ponudil javnosti v razpravo predloge sprememb > Slovenskih računovodskih standardov SRS (2016), ki se nanašajo na predloge sprememb SRS 1 (2016) - Opredmetena osnovna sredstva, SRS 2 (2016) - Neopredmetena sredstva, SRS 3 (2016) - Finančne naložbe, SRS 6 (2016) - Naložbene nepremičnine, SRS 8 (2016) - Kapital, SRS 14 (2016) - Odhodki, SRS 35 (2016) - Računovodske rešitve v socialnih podjetjih. Prav tako pa je v javni razpravi tudi Pojasnilo k SRS 11 (2016) - Računovodsko izkazovanje žetonov začetne ponudbe.

Pojasnilo uvodoma pojasnjuje, da začetno ponudbo žetonov (kovancev) ICO (Initial Coin Offering) običajno objavijo organizacije zaradi zbiranja zakonitih plačilnih sredstev in drugih sredstev, vključno s kriptovalutami v zameno za izdane žetone, s katerimi naj bi organizacija financirala določen poslovni projekt. Organizacija, izdajateljica žetonov, svoje načrte v zvezi z njimi praviloma predstavi v beli knjigi (whitepaper), v kateri navede najpomembnejše značilnosti projekta, ki ga bo financirala z izdanimi žetoni, vključno z navedbo, kaj lahko kupci žetonov pričakujejo od takega projekta, koliko sredstev organizacija potrebuje za izvedbo projekta, koliko žetonov bo izdajateljica ohranila zase, kakšna vrsta sredstev se vplača v zameno za izdajo in kako dolgo bo predvidoma trajal projekt.

Glede na to, da žetoni ICO niso kapitalski instrument ali v celoti pravno zavezujoča obveznost izdajatelja, so pa praviloma njegova obveza pri izdajanju oziroma kupovanju žetonov ICO je po SRS 2016 treba izhajati predvsem iz SRS 11 (2016) - Časovne razmejitve.

Izdajatelj žetonov ICO izkazuje zbrana denarna in druga sredstva z njihovo izdajo po posameznih vrstah zbranih sredstev. Vplačana sredstva v bitcoinih in drugih kriptovalutah se začetno pripoznajo med finančnimi sredstvi po vrednostih vplačanih sredstev na dan zaključka izdaje (closing day), po začetnem pripoznanju pa se razvrstijo med finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

Učinek iz vplačanih žetonov ICO izdajatelj izkaže glede na namen, ki ga je opredelil v svojih načrtih v zvezi z njimi v svoji beli knjigi, kjer navede, da so sredstva, zbrana z izdajo žetonov, namenjena za pokrivanje že nastalih stroškov v zvezi s tem projektom, ki so nastali do dneva izdaje žetonov ICO.

Izdajatelj razliko do celotne emisijske vrednosti izdanih žetonov ICO izkaže v bilanci stanja pod posebno postavko in na vsak bilančni presečni dan preveri realnost in upravičenost njihovega obstoja v okviru oblikovane postavke Pasivne časovne razmejitve iz izdanih žetonov ICO, ki je razdeljena na:

• kratkoročne ali dolgoročne poslovne ali finančne obveznosti iz žetonov ICO v skladu s SRS 9 (2016) - Dolgovi, in/ali
• razmejene prihodke iz izdanih žetonov ICO v skladu s SRS 15 (2016) - Prihodki.

V okviru pasivnih časovnih razmejitev iz izdanih žetonov ICO njihov izdajatelj izkazuje obveznosti v delu, v katerem je v beli knjigi navedel, da bo iz sredstev, zbranih z izdajo žetonov, izpolnil svoje obveze, navedene v svojih načrtih, predstavljene v beli knjigi. Razliko do vseh iz tega naslova izkazanih pasivnih časovnih razmejitev izdajatelj izkazuje v postavki razmejeni prihodki iz izdanih žetonov ICO.

Pasivne časovne razmejitve iz izdanih žetonov ICO se pretvorijo v obveznosti iz žetonov ICO, ko so izpolnjeni pogoji za njihovo pripoznanje. Le-te se poravnajo in ugasnejo z njihovo izpolnitvijo.

Vsak izdajatelj žetonov ICO mora v računovodskih izkazih v zvezi z njimi obvezno razkriti najmanj:

• znesek in vrsto izdanih žetonov ICO;
• najpomembnejše značilnosti žetonov ICO, navedene v predstavitveni knjigi, z obvezno opredelitvijo obligacijskopravnih obveznosti in obvez iz izdanih žetonov ICO;
• tabelo, v kateri je prikazana računovodska obravnava izdanih žetonov ICO ob izdaji ter vse spremembe do bilančnega presečnega dne.

Razmejeni prihodki iz izdanih žetonov ICO ugasnejo in se odpravijo v prihodke najkasneje v treh letih od njihove izdaje.

Kupec žetonov ICO kupljene žetone izkazuje po začetnem pripoznanju meri po nabavni vrednosti. glede na namen, ki ga je izdajatelj opredelil v svojih načrtih v zvezi z njimi, kar ta praviloma predstavi v beli knjigi (whitepaper).

Kupljeni žetoni ICO se izkazujejo v posebni postavki Aktivne časovne razmejitve iz kupljenih žetonov ICO, kjer kupec na vsak bilančni presečni dan preverja realnost in upravičenost njihovega obstoja in aktivne časovne razmejitve deloma ali v celoti odpravi v breme odhodkov, če ne obstaja dovolj zadostnih in zadovoljivih dokazov o nadaljnji upravičenosti ali izkazani vrednosti njihovega izkazovanja.

Aktivne časovne razmejitve iz kupljenih žetonov ICO se pretvorijo v poslovne ali finančne terjatve, ko nastane pravica zahtevati od izdajatelja izpolnitev njegove obveznosti iz izdanih žetonov ICO. Tako nastale poslovne ali finančne terjatve ugasnejo z njihovo izpolnitvijo. Aktivne časovne razmejitve iz kupljenih žetonov ICO se v celoti, vendar najkasneje v treh letih od nakupa, odpravijo med odhodke, ko kupec iz naslova nakupa žetonov ICO nima več nobene terjatve.

Vsak kupec žetonov ICO mora v računovodskih izkazih v zvezi z njimi obvezno razkriti najmanj:

• znesek in vrsto kupljenih žetonov ICO;
• najpomembnejše značilnosti žetonov ICO, navedene v predstavitveni knjigi, z obvezno opredelitvijo obligacijskopravnih obveznosti in obvez iz izdanih žetonov ICO;
• tabelo, v kateri je prikazana računovodska obravnava kupljenih žetonov ICO ob nakupu ter vse spremembe do bilančnega presečnega dne;
• pošteno vrednost žetonov ICO.

Pojasnilo je v javni razpravi do 4. septembra 2018, predviden začetek uporabe pa je prvi dan po objavi v Uradnem listu RS. Glede na vladno mrtvilo pa to pomeni, da v najboljšem primeru lahko pričakujemo začetek uporabe s 1. januarjem prihodnjega leta.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj