Ustvarjanje prednosti pred konkurenti s pomočjo dizajnerskega razmišljanja (Design thinking)

Ustvarjanje prednosti pred konkurenti s pomočjo dizajnerskega razmišljanja (Design thinking)

29. 05. 2018

Vir in informacije: Razvojna agencija ROD Ajdovščina, http://ra-rod.si/

Vsako podjetje teži k rasti, večanju prodaje in s tem maksimizaciji profita. Ključen element povečanja prodaje pa je gotovo oblikovanje čim boljše storitve za kupca. Zato je ključnega pomena, da podjetje ugotovi kaj kupci potrebujejo in kako razmišljajo.

Ponudbo danes vse bolj določajo kupci, ki imajo tudi vse večji vpliv na izboljšave obstoječih proizvodov in njihovo funkcionalnost. V ospredje prihaja pomen izboljšanja izkušnje kupca, saj tesno sodelovanje s potrošniki lahko privede do izredno učinkovitih in močnih poslovnih modelov.

Osredotočanje na človeka, njegove potrebe in želje, je poleg spodbujanja kreativnega mišljenja in kooperativnosti ena izmed ključnih komponent dizajnerskega načina razmišljanja (angl. Design thinking).

Gre za interdisciplinaren pristop, v katerega so vključeni ljudje iz različnih področij in v katerem se združujeta gospodarstvo in znanost. Koncept s tem spodbuja razvoj kulture sodelovanja različnosti.

Večina še vedno definira dizajn kot umetniško dejavnost, katerega glavna naloga je, da proizvodu doda estetske elemente, ki naredijo nek izdelek/storitev bolj privlačen za kupce in izboljšajo uporabniško izkušnjo. Kljub temu pa dizajn danes ne posveča pozornosti le estetiki, temveč tudi uporabnosti. Od dizajnerjev se danes pričakuje, da bodo predstavil inovativne rešitve in pri tem veliko pozornosti namenili izbiri materialov, estetsko ergonomski obliki, delovanju izdelka in vse to ob zmanjšani uporabi proizvodnih zmogljivosti. Da bi to dosegli, morajo poznati potencialne potrošnike, njihov način razmišljanja ter njihove potrebe.

Pristop, ki se uporablja pri dizajnu s tem postaja univerzalni princip razvoja novih produktov, storitev, poslovnih modelov, izkušenj, konceptov,... saj je z metodologijo, ki nas vodi, da se hitro učimo, raziskujemo nove možnosti in naredimo potrebne prilagoditve za zadovoljitev ciljev projekta, uporaben za reševanje kakršnegakoli problema.

Dizajnerski pristop spodbuja interdisciplinarnost in združevanje inženirjev, tržnikov, ekonomistov, elektrotehnikov ipd., kar privede do t.i. »miselnega preskoka«, ki je predpogoj za prodor kreativnosti na plano. Nove revolucionarne ideje lahko namreč najdemo na zelo nepričakovanih mestih, z združevanjem nezdružljivih in nasprotujočih si vidikov, tehnologij in znanj - s povezovanjem laikov in ekspertov ali ljudi iz različnih kulturnih področij. Ne smemo torej zanemariti vedenja in modrosti množice in graditi na kulturi združevanja različnosti.

Dizajn je danes več kot le modno oblikovanje, grafično oblikovanje ali oblikovanje proizvodov in storitev, ampak disciplina, ki uporablja dizajnerske metode, da zadovolji človeške potrebe (angl. usability, desirability) ter jih povezuje s tem, kar je tehnično izvedljivo (angl. technical feasibility) in tem, kar z učinkovito poslovno strategijo lahko spremenimo v nekaj, kar ima vrednost za kupca in možnost uveljavitve na trgu (angl. economic viability). Vsak razvit prototip mora torej preveriti izvedljivost rešitve na treh ključnih področjih: tehnološki vidik, poslovni vidik in človeški vidik. Samo presek vseh treh področij lahko privede do dobrih rezultatov.

Slika 1: Dizajnerski pristop reševanja problemov

Vir: Prodan & Vahčič, D.school razvoj novih produktov in storitev: Od interdisciplinarnosti in dizajnerskega način razmišljanja do uspeha na trgu. 2008, str. 10

Danes dizajnerjev ne sprašujejo, da že razviti ideji nadenejo privlačen ovoj, ki bo pritegnil kupce, ampak le-ti že od začetka sodelujejo pri kreiranju idej in razvijajo proizvode, storitve in procese, ki bolje zadovoljujejo potrebe in želje kupcev. Dizajna se danes ne uporablja več zgolj pri oblikovanju izdelkov, saj ista načela veljajo na primer za dizajniranje nakupovalnega vozička, kot za dizajniranje procedur na urgenci. Predmet inovacij torej niso več zgolj fizični produkti, ampak se zahteve po inoviranju širijo tudi na področje različnih procesov, storitev, vzpostavljanja povezav s pomočjo IT orodij, zabave, komunikacije, sodelovanja ter drugih aktivnosti ljudi, in prav tu ima lahko dizajnerski način razmišljanja, pri katerem je poudarek na ljudeh, velik vpliv na spremembe.

Proces dizajnerskega načina razmišljanja izgleda sicer na začetku precej kaotičen, saj se razlikuje od drugih linearnih procesov, pri katerih upoštevamo sosledje v naprej določenih korakov, ampak s časom se izkaže, da kljub temu pripelje do določenih rezultatov. Gre za sistem prekrivajočih se prostorov, ki jih razmejujejo različne oblike sorodnih aktivnosti, ki skupaj tvorijo kontinuum inoviranja. Dizajnerski proces gre skozi tri prostore: inspiracija, razmišljanje in implementacija.

Slika 2: Proces dizajnerskega načina razmišljanja

Vir: Brown, Design Thinking, 2008 str. 88, 89

V fazi inspiracije opazujemo in skušamo razumeti ljudi s tem, da se vživljamo v njihova občutja in smo empatični. Na svet gledamo skozi oči drugih in ugotavljamo kaj čutijo, vidijo in mislijo. Pri fazi razmišljanja gre za proces proizvodnje, razvoja in preizkušanja idej, ki lahko privedejo do rešitve s pomočjo vihre možganov in prototipiranja. Implementacija pa pripelje nov izdelek na trg.

Podjetja, ki želijo ustvariti prednost pred konkurenti morajo iti na ulice ter opazovati vedenje kupcev in odkrivati kulturne vzorce, ki nam kažejo, kje obstajajo določeni problemi, ki jih bodo z novo, izboljšano ponudbo poskušala odpraviti in s tem zadovoljiti kupce. Vsekakor je namreč manj tvegano proizvajati nekaj, kar bo odgovarjalo potrebam in željam kupcev in s tem zagotovilo povpraševanje na trgu.

Elektronski dokumenti:

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj