Izvozni nasvet - Kje so priložnosti v Albaniji?

Izvozni nasvet - Kje so priložnosti v Albaniji?

27. 03. 2018

Vir in informacije: Glas gospodarstva, December 2017, www.gzs.si, Avtor: Matej Rogelj, GZS-Center za mednarodno poslovanje

Zaradi rasti je trg za potrošne dobrine stabilen, največ vlagajo v turizem, digitalizacijo in okoljske projekte.

Predvidena gospodarska rast do leta 2019 je v Albaniji 4 odstotke ali več. Nezaposlenost med mladimi s  zmanjšuje, zasebna potrošnja raste, nakazila iz diaspore še pritekajo (v višini 9 do 10 odstotkov BDP). Zmanjšala se bo progresivnost obdavčitve višjih dohodkovnih razredov, kar bo povečalo potrošnjo in poslabšalo enakomernost razporeditve narodnega bogastva. Potrošne dobrine imajo trenutno v Albaniji trg zagotovljen.

Albanci so zgodovinsko, predvsem pa poslovno bolj povezani z Italijo in Kosovom.

Izvoz raste, žal pa ga kar 44 odstotkov odpade na tekstilni sektor z dodelavnimi posli za Italijo in Turčijo z nizko dodano vrednostjo. Raste tudi uvoz (7 odstotkov letno) s poudarkom na potrošnih dobrinah. Tuje investicije tem gibanjem še ne sledijo, se pa povečujejo prihodki iz turizma.

Milijarda evrov za javno-zasebna partnerstva

Napovedane so obsežne javne in zasebne investicije v energetsko infrastrukturo. Govori se o milijardi dolarjev za projekte javno-zasebnih partnerstev. Albanija je odvisna od hidroenergije in muhavosti sušnih in deževnih obdobij, zato občasno uvozi veliko električne energije in se ozira v smer fotovoltaike.

Fokus na turizmu, digitalizaciji in okoljskih projektih Albanija želi na področju turizma tekmovati s Turčijo. Uvedla je olajšavo ničelne stopnje davka za obdobje 10 let pri izgradnji in poslovanju petzvezdičnih hotelov. Turistični potenciali so neizkoriščeni, primanjkuje pa ustrezne prometne in komunalne infrastrukture.

Albanci so nagnjeni k novostim in zadnjim dosežkom, zato je zanje zanimiva digitalizacija, predvsem e-uprava. V neposrednih razgovorih so izrazili interes za slovenske izkušnje in znanje.

Precej vidni in pomembni so dosežki slovenskih podjetij, ki se angažirajo na okoljskih projektih v Albaniji, predvsem na področju ravnanja z odpadnimi vodami in odpadki. Izvedenih je bilo več projektov s pomočjo finančne udeležbe iz naslova mednarodne razvojne pomoči Slovenije, ki jo po pooblastilu vlade usmerja predvsem CMSR (Center za mednarodno sodelovanje in razvoj), ki ima v Albaniji tudi svoje predstavništvo - nevladno ustanovo BCCD (Balkan Center for Cooperation and Development).

Na prvem mestu je odnos

Pomembneje kot strukturiranje posla jim je vzpostavljanje odnosa in socialnih vezi s poslovnim partnerjem, kamor spada  zamujanje na sestanke, srečanja v kavarnah (kava in »raki« obvezna), klepet, obdarovanje in nekoliko krajša osebna razdalja. Precej odkrito komentirajo vaš videz, izogibajo pa se jasnim odgovorom, kadar stvari (poslovno) ne gredo povsem po vaših pričakovanjih. Albanija je obljubljena dežela kadilcev. Ce boste koga prosili, da ugasne cigareto, ga lahko užalite. Prikimavanje pri njih pomeni ne, odkimavanje pomeni da. Raje vprašajte, kaj so mislili, »da« ali »ne«?

Imejte pri roki »zanesljivega Albanca«

Srednja in mlajša generacija poslovnežev precej verjetno govori vsaj en tuj jezik (angleško, italijansko). Kljub temu prisotnost prevajalca na sestankih ni redka. Dobro je, če imate pri roki »zanesljivega Albanca«, ki deluje kot vaš predstavnik ali zastopnik. Poslovne odločitve se ne sprejemajo na hitro. Konsenz vpletenih na albanski strani ni pogoj za odločitev, dobro je torej vedeti, kdo je šef in kako so razpredena osebna omrežja. Brez neposredne prisotnosti na lokalnem trgu pridobivanje, izvedba in nadzor projektov v Albaniji niso sami po sebi umevni.

Japonci naj bi se zanimali za področje okoljskih projektov v Albaniji, kjer bi Slovenija obojim lahko pomagala, saj imajo Japonci z nami dobre izkušnje.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj