Kaj je »normiranec« in novosti v letu 2018

Kaj je »normiranec« in novosti v letu 2018

30. 01. 2018

Objavljeno: Regionalna razvojna agencija za Koroško d.o.o., 22. 1. 2018, www.rra-koroska.si, Avtor: Jana Vauh Buhvald

Vstop v podjetniški svet prinese s sabo veliko izzivov. Mladi podjetniki se že ob sami registraciji podjetja, ki jo lahko uredijo hitro, enostavno in brezplačno, soočijo s prvim izzivom, saj morajo sporočiti kako bodo vodili svoje poslovne knjige. Odločiti se morajo ali bodo izbrali sistem enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva ali bodo izbrali status normiranca. Kdaj je status normiranca prava izbira in kdaj ne? Kakšne obveznosti ima podjetnik s statusom normiranca?

Napačno je tolmačenje, da »normirancu« ni potrebno voditi poslovnih knjig. Tudi slednji imajo obveznost, da vodijo knjigo izdanih računov kot tudi register osnovnih sredstev. V kolikor pa imajo tudi status zavezanca za DDV, pa vodijo še evidence v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (knjigo prejetih in izdanih računov). Nekateri zavezanci normiranci (npr. gostinci, trgovci), morajo na podlagi predpisov iz področja njihove dejavnosti voditi še druge evidence.

Priporočljivo je, da si potencialni podjetnik pripravi pregled ocenjenih prihodkov in stroškov v tekočem letu in se na podlagi le-tega odloči, ali je status normiranca ustrezen za njegovo dejavnost, saj sama odločitev o »lažjem« vodenju knjigovodskih listin ne pomeni, da je status normiranca primeren oz. bolj gospodaren za podjetnika.

V letu 2018 se je z uveljavitvijo sprememb Zakona o dohodnini ter Zakona o davku na dohodek pravnih oseb uvedlo nekaj sprememb tudi za podjetnike s statusom normiranca.

S 1. 1. 2018 se je uvedla določba, ki določa, da se prihodki povezanih oseb seštevajo za namene ugotovitve pogoja za obstoj oz. vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (v nadaljevanju »sistem normiranca«). Slednje pomeni, da se prihodki oseb, ki so v družinskem razmerju med seboj seštevajo (med povezane osebe zakon uvršča moža, ženo, otroke kot tudi brate in sestre). Zakon pa seveda podaja možnost zavezancu, da dokaže, da ne gre za povezanost oseb in s tem zagotovi pogoj za obstoj v sistemu normiranca.

V nadaljevanju se uvaja tudi omejitev višine prihodkov in sicer zavezanec izpolnjuje pogoj za ohranitev obstoja v sistemu normiranca v kolikor njegovi prihodki v dveh zaporednih letih skupaj ne bodo presegli 300.000 €. Določba o presoji izpolnjevanja pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se uporablja že za leto 2018.

Poglejte si tudi obrazložitve na podlagi primerov

Vir:

  • Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku o dohodku pravnih oseb (novela ZDDPO-2O), Ur.l. RS št. 69/2017 z dne 8.12.2017
  • Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (novela ZDoh-2S), Ur.l. RS št. 69/2017 z dne 8.12.2017
Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj