Uporaba vezane knjige računov tudi po letu 2017

Uporaba vezane knjige računov tudi po letu 2017

08. 08. 2017

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 1.8.2017, www.findinfo.si

Ministrstvo za finance je v objavljenem sklopu paketa davčnih sprememb predlagalo noveliranje petih zakonov. Novela Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR-D) naj bi ohranila možnosti izvajanja postopka davčnega potrjevanja računov z uporabo vezane knjige računov tudi po preteku prehodnega obdobja.

Pri določanju obveznosti za zavezance je upoštevano predvsem načelo sorazmernosti s tem, ko lahko ti samostojno odločajo o načinu izdaje računov pri gotovinskem poslovanju. Vsem zavezancem oziroma njihovim poslovnim enotam je tako omogočen izbor načina izdaje in potrjevanja računov pri davčnem organu, pri katerem je vzpostavljeno najboljše ravnotežje med stroški in administrativno obremenitvijo.

Iz evidence podatkov Finančne uprave Republike Slovenije o davčnem potrjevanju računov za leto 2016 namreč izhaja, da je uporabljalo elektronsko napravo za izdajo računov in hkrati vezano knjigo računov 17.663 oziroma 33,1 odstotkov vseh zavezancev za davčno potrjevanje računov, izključno vezano knjigo računov pa je uporabljalo 11.435 oziroma 22 odstotkov vseh  zavezancev za davčno potrjevanje računov.

FURS v postopkih nadzora gotovinskega poslovanja in izvajanja ZDavPR z uporabo vezane knjige računov ni ugotovil sistemskih nepravilnosti in ocenjuje, da je sistem izdajanja in potrjevanja računov iz vezanih knjig računov ustrezen način izvajanja postopka davčnega potrjevanja računov.

Predlog spremembe Novele zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR-D) predvideva  naslednje spremembe, in sicer:

  • odprava časovne omejitve in s tem proste izbire glede uporabe vezane knjige računov za izdajanje računov tudi po izteku prehodnega obdobja (t.j. po 31. 12. 2017);
  • zavezancem omogoča naknadno potrditev izdanih računov iz vezane knjige računov pri davčnem organu do desetega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bil izdan račun, imetnikom tako izdanih računov pa se podaljša čas za spletno preverjanje, ali je bil posamezen račun potrjen pri davčnem organu s 30 na 60 dni od dneva izdaje računa;
  • omogočanje proste izbire zavezanca o uporabi elektronske naprave ali vezane knjige računov za izdajanje računov se zavezance, ki poslujejo na območjih, kjer ni mogoč dostop do svetovnega spleta razbremeni dokazovanja nezmožnosti dostopa do spleta s potrdilom AKOS;
  • določitev roka, v katerem mora zavezanec, ki uporablja vezano knjigo računov izdati račun kupcu, in za večino tako izdanih računov podaljša rok za sporočanje podatkov davčnemu organu se zavezancem omogoči bolj učinkovita organizacija dela in poslovanja. Podaljša pa se tudi čas, v katerem lahko imetnik računa preveri, ali je bil ta potrjen pri davčnem organu;
  • uskladitev prekrškovnih določb, da se pri kršitvi obveznosti zavezanca pred pričetkom izvajanja davčnega potrjevanja računov ne sprejme internega akta, s katerim določi način izdaje računov in davčnega potrjevanja računov, oznake poslovnih prostorov in pravila za dodeljevanje številk računov pri gotovinskem poslovanju, se ne obravnava več kot hujši davčni prekršek ampak zgolj kot davčni prekršek.

Komentar na predlagane spremembe lahko oddate do 11. avgusta 2017. Predvideno je, da bo zakon začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljati pa se bo začel 1. januarja 2018.

Vir: Ministrstvo za finance in portal FinD-INFO

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj