18. 07. 2017

Objavljeno: Zavod mladi podjetnik, 14. 7. 2017, http://mladipodjetnik.si/, Avtor: Nejc Setnikar

Ministrstvo za finance pripravlja predlog sprememb davčne zakonodaje, ki posega v davčno ureditev t. i. normirancev. Po pisanju časnika Finance naj bi spremembe vključevale zlasti nižji odstotek normiranih odhodkov (in posledično večjo davčno osnovo) in nadomestitev dokončne 20-% davčne stopnje z dohodninsko lestvico.

Ministrstvo za finance bo čez poletje pripravljalo predlog sprememb davčnih zakonov, ki urejajo obdavčitev t. i. normirancev (to so davčni zavezanci, ki svojo davčno osnovo za izračun davka od dejavnosti oz. od dohodkov pravnih oseb ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov). Če bo predlog zakonskih sprememb sprejet, bodo te začele veljati z novim koledarskim letom, kot je to značilno za davčne zakone in njihove spremembe.

Predlog še ni bil niti predstavljen, kaj šele sprejet, zato so vse v nadaljevanju navedene spremembe samo prikaz smeri, v katero želi Ministrstvo za finance usmeriti način obdavčevanja normirancev, pri čemer je glavni cilj normirano obdavčitev narediti zanimivo in uporabno samo za gospodarske subjekte z nizkimi prihodki (med katere spadajo tudi podjetniki začetniki).

Kaj naj bi se spremenilo?

1. Višina normiranih odhodkov naj bi bila nižja

Trenutno znaša višina normiranih odhodkov 80 % prihodkov. Zakonodajalec je preko zakonske norme ustvaril prepričanje, da ima podjetnik s tem, ko ustvari 1.000 EUR prihodkov, 800 EUR stroškov. Po formuli »prihodki – odhodki = davčna osnova« zaključimo, da znaša davčna osnova pri normirancu 20 % prihodkov. Ta višina in posledično davčna osnova pa naj bi se po novem spremenila, in sicer tako, da bi se višina normiranih odhodkov zmanjšala, kar bi pomenilo tudi večjo davčno osnovo. Zadnji podatek, ki smo ga zaznali, je bil, da naj bi se višina normiranih odhodkov znižala na 60%. To pomeni, da bi davčna osnova znašala 40% vseh prihodkov normiranca.

2. Obdavčitev naj ne bi bila več dokončna, ampak bi sledila dohodninski lestvici

Normiranci naj bi bili po novem obdavčeni po dohodninski letvici. Višja kot bo normirančeva davčna osnova, v višji dohodninski razred bo normiranec umeščen, kar pomeni, da bo plačal dohodnino po višji davčni stopnji. Trenutno velja, da je normiranec obdavčen z dokončno 20-% davčno stopnjo, po novem pa naj bi bil njegov dohodek obdavčen po 16-%, 27-%, 34-%, 39-% ali 50-% davčni stopnji, in sicer glede na višino njegove davčne osnove.

3. Uvedle naj bi se dodatne olajšave

Normiranci naj bi imeli možnost uveljavljati vse olajšave, ki jih lahko uveljavljajo zavezanci, ki poslujejo preko dejanskih stroškov. Za normirance z nižjimi prihodki pa naj bi se uvedle dodatne olajšave oziroma bi se sedanje olajšave lahko povečale. Katere in za koliko, še ni znano.

Kaj naj bi ostalo isto?

Prihodkovni prag za obstoj v sistemu ugotavljanja davčne osnove preko normiranih odhodkov naj bi ostal isti. Normiranec tako ne sme doseči več kot 100.000 evrov prihodkov dve leti zapored, sicer mora tretje leto ugotavljati davčno osnovo preko dejanskih odhodkov. Za popoldanski s.p. je ta meja 50.000 evrov, vendar je lahko zvišana na 100.000 evrov, če samostojni podjetnik zaposli eno osebo za polni delovni čas za vsaj 5 mesecev v davčnem letu.

Napoved sprememb ima tako pozitivne kot negativne strani. Zaradi upoštevanja dohodninske lestvice in ugotavljanja olajšav bo novi sistem normiranstva vsekakor bolj zapleten in administrativno zahtevnejši, pomoč računovodje pa bo potrebna že med letom in ne šele pri davčnem obračunu. Normiranci bodo tudi težje napovedali višino prihodkov ob odprtju podjetja, predvsem pa bo računanje davčnih obveznosti med letom kompleksnejše. Normiranec namreč sedaj točno ve, koliko je ob katerem koli danem trenutku v letu dolžan državi - 4 % od vseh prihodkov. Pozitivna plat predrugačenja davčnih norm pa se kaže v poskusu približevanja oziroma izenačenja davčnih obremenitev med zaposlenimi in samozaposlenimi.

V primeru sprejetih sprememb bodo lahko na slabšem tudi nekateri popoldanski s.p.-ji, saj se bo prihodek iz njihove dopolnilne dejavnosti prištel k njihovi plači. Zaradi tega bodo lahko uvrščeni v višji dohodninski razred in bodo tako morali plačati državi več davka, kot bi ga po sedanju ureditvi.

Več o normirancih najdete v članku S.p. z normiranimi stroški.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj