11. 04. 2017

Vir in informacije: SAOP d.o.o., 2. 3. 2017, www.saop.si, Avtor: Lena Šutanovac

Poslovna skrivnost je vsak podatek, ki je rezultat dejavnosti podjetja in njegovih zaposlenih. Ker gre za informacije, za katere ne želimo, da so razkrite konkurenčnim podjetjem, jih označimo kot poslovne skrivnosti in zaposlenim ne dovolimo, da jih širijo naokoli. Kadar družba vlaga v inovacije in razvoj, s tem ohranja konkurenčno prednost pred drugimi podjetji. Takšno konkurenčno prednost pa lahko ohrani le, če ti podatki ostanejo skriti konkurentom.

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) poslovno skrivnost opiše kot vse podatke, za katere družba s sklepom določi, da se štejejo za poslovno skrivnost. S tem sklepom morajo biti seznanjeni vsi družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost. Ne glede na to, kaj je določeno s sklepom, se poleg tega za poslovno skrivnost štejejo vsi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Če takšen podatek izda kdorkoli izmed družbenikov, delavcev, članov organov družbe ali druge osebe, so lahko škodno odgovorni, če bi morali vedeti, da je takšno informacijo potrebno varovati.

Na kratko, poslovna skrivnost je vsak legalno pridobljen podatek, za katerega ve le določen omejen krog ljudi, ki jim je s sklepom družbe ali na podlagi zakona prepovedano deliti informacije o tem podatku. Kot tak podatek se lahko šteje vsaka informacija, ki za podjetje pomeni konkurenčno prednost. Pri tem pa ni nujno, da jo poznajo vsi zaposleni, vendar le tiste osebe, ki z njo vsakodnevno operirajo. Vendar pa nekaterih kategorij podatkov ni mogoče zavarovati s poslovno skrivnostjo. Podatki, ki so javni, ter podatki o kršitvi zakona in dobrih poslovnih običajev ne morejo biti zavarovani s poslovno skrivnostjo. To pomeni, da družba od posrednika ne bo morala zahtevati odškodnine za škodo, ki bi ji morebiti nastala z izdajo podatka. Kadar je poslovna skrivnost določena s pisnim sklepom, mora biti v sklepu natančno določen način varovanja poslovne skrivnosti, krog oseb, ki skrivnost poznajo, ter njihove odgovornosti v zvezi z varovanjem poslovne skrivnosti.

Poleg tega zakon določa tri kategorije oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost:

• osebe znotraj družbe, tj. njeni zaposleni, družbeniki in člani organov;
• osebe, ki za družbo opravljajo delo na podlagi civilnopravne pogodbe, ne pogodbe o zaposlitvi,
• ter osebe zunaj družbe, ki vedo za poslovno skrivnost.
• Kadar odgovorne osebe neustrezno varujejo poslovne skrivnosti, lahko družba zahteva odškodnino za škodo, ki ji je s tem nastala. Pri tem poznamo dve različni vrsti kršitve:
• kadar podatek posredujejo osebe, ki zanj vedo, velja prepoved, da teh informacij ni dovoljeno posredovati 3. osebam. Najpogostejša kršitev takšne vrste je t.i. insider trading, kjer si zaposleni izmenjujejo podatke o donosnih delnicah in investicijah.
• kadar osebe poizkusijo na prikrit način dostopati do podatka, ki ga še ne poznajo in ga niso upravičene poznati. Takšno dejanje je kvalificirano kot gospodarsko vohunstvo in je opredeljeno kot kaznivo dejanje. Posledice gospodarskega kriminala so lahko drastične, tako za posameznika, kot za družbo, ki ga je spodbujala k takšnemu početju.

Viri: Obligacijski zakonik, Zakon o gospodarskih družbah

Vir: Mladi podjetnik

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj