10. 01. 2017

Vir in informacije: Finance, 5. 1. 2017, www.finance.si, Avtor: Tanja Smrekar

Z novim letom je za tuja podjetja, torej tudi slovenska, začela veljati še ostrejša zakonodaja. Že veste, kjer vse jih lahko dobite po prstih? Evropska komisija pač še ni odločila, ali so Avstrijci kršitelji.

Ste slovensko podjetje in delate v Avstriji? Pazite - inšpektorji so pikolovski, zakoni pa strožji za tuja kot avstrijska podjetja. Zato so slovenska podjetja prek avstrijske odvetniške pisarne že vložila pritožno na evropsko komisijo, del zadev je tudi na avstrijskem ustavnem sodišču. A za zdaj zakoni veljajo, kazni pa so ubijalske.

Na kaj konkretno letijo pritožbe 130 slovenskih podjetij in na kaj morate torej paziti pri poslovanju v Avstriji? 

Najprej, kaj ni sporno. Zakon o preprečevanju plačilnega in socialnega dampinga (Lohn- und Sozialdumping-Bekämpfungsgesetz, do 31. 12. 2016: 7. čl. in nadaljnji  Zakona o prilagoditvi prava delovnih pogodb - AVRAG) določa, da so izvajalci storitev iz drugih držav članic pri napotitvi delojemalcev v Avstrijo obvezani plačati plače, ki jih predvidevajo v Avstriji veljavne kolektivne pogodbe. To pravilno načelo je treba seveda v vsakem primeru spoštovati. Pod pretvezo preprečevanja plačilnega in socialnega dampinga pa se najdejo tudi številna birokratska določila, ki bistveno otežujejo opravljanje čezmejnih storitev, pri čemer so za kršitev teh določil zagrožene zelo visoke kazni. Kaj torej omejuje slovenske (in druge tuje, čeprav evropske) podjetnike v Avstriji?

Na podlagi pred kratim objavljene statistike naj bi se 39 odstotkov primerov  plačilnega in socialnega dampinga nanašalo na slovenska podjetja, ki jim sledijo madžarska podjetja, šele mnogo kasneje pa izvajalci storitev iz vseh drugih držav. Vprašanje je, ali v tej statistiki niso vsebovani tudi vsi postopki po Zakonu o prilagoditvi prava delovnih pogodb (AVRAG) oziroma zdaj Zakona o preprečevanju plačilnega in socialnega dampinga (LSD-BG) zaradi zgolj formalnih prekrškov, ne da bi dejansko šlo za primere, kjer bi bile plačane prenizke plače. V kolikor to drži, bi takšno poročanje bilo grob prekršek zoper načela korektnega poročanja, saj bi v tem primeru podjetja zaradi postavitve birokratskih preprek označevali kot črne ovce.

Hramba dokumentacije glede plač že pri kratkoročnih nalogih

Zakon v primeru čezmejnega opravljanja storitev zahteva hrambo obsežne dokumentacije glede plač pri sebi - pri čemer mora biti vsa dokumentacija prevedena v nemščino - namreč prijavo napotitve, potrdilo o sklenitvi zavarovanja, pogodbo o zaposlitvi ali obrazec o zaposlitvi, plačilne liste, potrdila o izvedbi plačil plač, zapise o plačah, zapise o delu in dokumentacijo glede uvrstitve v plačilni razred. Vsa ta dokumentacija mora biti v hrambi tudi, če gre za kratkoročno opravljanje storitve v trajanju samo nekaj ur in nižje vrednosti, neodvisno od vrste dejavnosti (obveza ni omejena na gradbeno dejavnost!). Ne zadostuje, če se v primeru nadzora dokumentacija predloži naknadno, v roku dveh dneh. Ker mora biti dokumentacija ažurna, je potrebno vso dokumentacijo venomer prevajati. S tem povezani stroški vodijo do tega, da na področju manjših naročil čezmejne storitve postajajo ekonomsko gledano nemogoče.

Zakon zahteva, da je treba dokumentacijo glede plač v Avstriji imeti pri sebi oziroma v primeru nadzora kadarkoli omogočiti popolni dostop v elektronski obliki. Ne zadostuje, da se v primeru nadzora v primernem – kratkem roku – le-ta predloži naknadno. Pomembno pa je to, da za avstrijske izvajalce storitev ta obveznost ne velja.

Pravo EU dopušča primerni nadzor in pod tem razume, da se dokumentacija glede plač sme predložiti tudi šele po predhodnem pozivu v primernem roku.

Višina sankcij; učitelj smučanja lahko dobi celo polmilijonsko kazen!

Tudi, če manjka zgolj en sam potreben dokument, so predvidene ogromne kazni.  Do konca leta 2007 je bila najvišja sankcija 726 evrov, neodvisno od števila delojemalcev. Od 01.01.2015 znaša višina sankcije, če gre za več kot tri delojemalce, najmanj dva tisoč evrov na delojemalca in do 20 tisoč evrov na delojemalca. Redno se izrekajo kazni v višini več deset tisoč evrov, samo zato, ker je manjkal en sam prevod. To nasprotuje načelu sorazmernosti kazni, saj so kazni za formalne prekrške višje kot marsikatera kriminalna dejanja.

Pri kršitvah formalnih predpisov na področju čezmejnega opravljanja storitev se ne vodi samo en postopek, temveč po navadi več različnih postopkov. primer: vodi se postopek, če ni bila izvedena prijava napotitve, drug če ni popolne dokumentacije glede plač, tretji če manjka potrdilo o sklenitvi zavarovanja, četrti če ni naknadno bila predložena dokumentacija glede plač itd. Vsi ti postopki se lahko sprožijo, ne da bi bil plačan niti cent zakonsko predvidene plače premalo! Večkratno vodenje postopkov povzroča nepotrebne stroške, nepotrebno dodatno delo. Kazen za primer učitelja smučanja je lahko denimo kar 520 tisoč evrov.

Obseg plačne dokumentacije: hranite papirje za bivše delavce?

Kljub temu, da je v zakonu našteto, katera dokumentacija mora biti v hrambi na kraju opravljanja storitve, se v praksi organi tega ne držijo. Tudi če so v hrambi potrdila o kvalifikaciji posameznih delavcev, finančna policija meni, da je treba predložiti nadaljnja spričevala.  Hraniti je treba dokumentacijo o plačah vseh delavcev, ki so kadarkoli delali na projektu, tudi če so že dlje časa zaposleni kje drugje, naštevajo omejitve v odvetniški pisarni. Vedno znova se zahteva tudi prevod slovenskih pogodb o zaposlitvi, čeprav je za dejavnost v Avstriji sklenjen aneks k pogodbi o zaposlitvi v nemškem jeziku. V praksi za podjetnike ni predvidljivo, katere dokumente pravzaprav morajo imeti pri sebi v hrambi.

Začasna varščina z naročnike, tudi če ni nič dokazanega narobe

Četudi gre za domnevno kršitev formalnih predpisov in ne za premalo plačano plačo, se proti avstrijskemu nalogodajalcu (torej naročniku posla denimo pri slovenskem podjetju) izdajo takoj izvršljive odločbe, s katerimi se odtegnejo začasne varščine v višini še ne plačanega pogodbenega dela. Pritožbe proti tem odločbam nimajo odložilnega učinka. Izvajalec storitev v tem postopku nima vloge stranke. Avstrijski nalogodajalec mora plačati začasno varščino še preden je proti podjetju sploh bil uveden postopek, še preden je delo sploh dokončano, neodvisno od morebitnih napak, protiterjatev… Tudi če se v prvi instanci izrečejo nižje kazni, kot znaša začasna varščina, se začasna varščina ne vrne. Pritožbeniki menijo, da gre za nedopustno kršitev pravice do premoženja, tako avstrijskih nalogodajalcev kot tudi slovenskih  izvajalcev storitev.

Pikolovščina pri obrazcih

Napotitev delojemalcev je treba prijaviti s pomočjo vsebinsko identičnih obrazcev, vendar je treba pri podjemnih pogodbah uporabiti obrazec ZKO 3, pri prepustitvi delovne sile pa obrazec ZKO 4. Razlikovanje med podjemno pogodbo in prepustitvijo delovne sile je pravno zelo zahtevno, poleg tega se razlikovanje po avstrijskem pravu razlikuje od razmejitve Sodišča Evropske unije. V primeru, da se zgodi napaka pri prijavi napotitve, pa se ponovno izrečejo visoke kazni, tako proti izvajalcu storitev kot tudi proti avstrijskemu nalogodajalcu.

Postopek predhodnega odločanja

Pritožbeniki so mnenja, da avstrijsko pravno stanje ni v skladu s pravom EU. Za odločitev o tem je pristojno zgolj Sodišče Evropske unije. V številnih postopkih je bil podan predlog za uvedbo postopka predhodnega odločanja pred Sodiščem Evropske unije, vendar avstrijska sodišča niso pripravljena uvesti takšnih postopkov. Ker pritožbenikom samim ni dana možnost se neposredno obrniti na Sodišče Evropske unije, jim je odvzeta možnost vložitve učinkovitih pravnih sredstev.

Napotitev državljanov tretjih držav

Pri napotitvi državljanov tretjih držav je po novem praksa, da se napotitve prepove, če od zadnje napotitve nista potekla več kot dva meseca. Pri državljanih tretjih držav gre v primerih pritožbenikov večinoma za državljane iz drugih republik bivše Jugoslavije, ki že dolgo živijo v Sloveniji in so seveda v Sloveniji tudi legalno zaposleni. V argumentaciji se navaja, da naj bi pač bilo zaželeno, da se zaposlujejo državljani Evropske unije. Ta argumentacija meji na rasizem, pravijo v odvetniški pisarni. Pritožbeniki tako niso v stanju načrtovati projektov, saj ne vedo, ali smejo njihove pravilno zaposlene delojemalce v Sloveniji napotiti na delo v Avstrijo, ali ne.

Kabotaža

Po novem se tudi za kabotažne vožnje zahtevajo prijave napotitve in hramba dokumentacije glede plač… Kabotažne vožnje - prevozi, pri katerih tuje prevozniško podjetje v Avstriji prevzame blago in ga tudi dobavi - so dopustne, da se preprečijo vožnje s praznimi tovornjaki, tako da lahko, recimo, tovornjak, ki dobavlja blago iz Slovenije v Nemčijo, pri povratni vožnji v Avstriji natovori in ponovno raztovori blago. Takšni nalogi se podajajo kratkoročno, pogosto šele na dan dobave, takšnih voženj pa je, če je aktivnih več tovornjakov, veliko. De facto je pri danih maržah v transportni dejavnosti nemogoče izpolniti te birokratske zahteve, da bi bilo mogoč sploh prevzeti kabotažne naloge. S tem se z birokracijo preprečujejo kabotažne vožnje, ki so sicer dopustne.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj