12. 12. 2016

Objavljeno: Finance, 1. 12. 2016, www.finance.si, Avtor: Urška Trobej

Računovodski izkazi so eden izmed glavnih virov informacij ter kazalnik premoženjsko-finančne in poslovno-finančne uspešnosti podjetja. Lahko pa so tudi vir prevar.

Ne samo, da računovodski izkazi prikazujejo trenutno premoženjsko, poslovno in finančno stanje podjetja, kažejo še več: tudi premoženjsko-finančni potencial podjetja. Zato lahko na podlagi računovodskih informacij, prikazanih v računovodskih izkazih, dobimo vpogled tudi v prihodnje gospodarske koristi podjetja, kot so dobički, izgube, prejemki in podobno.

Različne možnosti vrednotenja, evidentiranja in izkazovanja ekonomskih kategorij

Slovenski računovodski standardi predpisujejo sestavo računovodskih poročil, ki pošteno in resnično prikazujejo finančni in premoženjski položaj podjetja. Tega merila ni težko doseči, če podjetje sproti, resnično in pošteno evidentira poslovne dogodke že ob njihovem nastanku. Hkrati morajo podjetja pri izdelavi računovodskih izkazov upoštevati zakonske podlage in predpise, ki določajo uporabo različnih metod ob določenih pogojih in predpostavkah ter tako vplivajo na vrednotenje ekonomskih kategorij.

Še posebej poudarjamo uporabo Slovenskih računovodskih standardov in v zvezi z njimi različne možnosti vrednotenja, evidentiranja in izkazovanja ekonomskih kategorij v računovodskih izkazih. Podjetja morajo v skladu s temi svoje usmeritve, vrednotenja in druga pravila pri sestavi in evidentiranju poslovnih dogodkov zapisati v internih aktih podjetja in jih dosledno upoštevati. Vsebina in obseg internih aktov zakonsko nista predpisana, tako da si jih lahko podjetja poljubno oblikujejo.

Predpisi, tudi Slovenski računovodski standardi, določajo le, kaj mora podjetje imeti opredeljeno v svojih internih aktih, ne pa tudi oblike in obsega internega akta. V praksi se uporablja tako imenovani pravilnik o računovodstvu. V skladu s pravili skrbnega računovodenja (ki veljajo od 1. januarja 2016) je pri oblikovanju računovodskih informacij treba med drugim upoštevati še predpostavko o nastanku poslovnih dogodkov in predpostavko o neomejenosti poslovanja organizacije. Prva predpostavka pomeni, da je treba računovodske izkaze sestavljati na podlagi dejansko nastalih poslovnih dogodkov, in ne šele ob plačilu.

Druga predpostavka pa opredeljuje časovno neomejenost, kar pomeni, da morajo podjetja vrednotiti ekonomske kategorije tako, kot da podjetje nima namena niti potrebe, da bi nehalo poslovati in bi zato uporabljalo druge metode vrednotenja ekonomskih kategorij.

Tihe rezerve in tihe izgube

Računovodske informacije morajo biti razumljive, ustrezne, zanesljive in primerljive. Izbira in uporaba računovodskih usmeritev pa morata temeljiti na previdnosti ter prednosti vsebine pred obliko in pomembnostjo. Pri tem se je treba zavedati, da uporaba različnih pristopov vpliva na izkazane ekonomske kategorije v smislu nastanka tihih rezerv in skritih izgub.

Tihe rezerve so dopustne, saj nastanejo, ko so sredstva podcenjena, obveznosti pa precenjene, s tem tudi zadostimo načelu previdnosti izkazovanja ekonomskih kategorij. Tihe rezerve je tako treba pri izdelavi računovodskih poročil razkriti uporabnikom, sicer iz računovodskega poročila niso vidne. Skrite izgube niso dopustne, saj pomenijo, da podjetje pri vrednotenju sredstev uporablja politiko precenjenosti, medtem ko so obveznosti podcenjene, kar daje zmotno informacijo o stanju premoženja podjetja. Pri izdelovanju računovodskih poročil ima podjetje torej na voljo različne metode in usmeritve, ki morajo biti v skladu z računovodskimi in drugimi predpisi. Računovodske usmeritve pomenijo načela, pravila, ocene in druge usmeritve, ki jih podjetje upošteva pri izdelavi računovodskih izkazov.

Avtonomno izbiranje metod in usmeritev nekateri zlorabijo

Podjetja si tudi prizadevajo za različne poslovne cilje, med katerimi je gotovo ustvarjanje dobička. Do cilja jih vodijo različne kombinacije poslovnih prvin, kot so zaposleni, delovna sredstva, predmeti dela ... Vrednostno spremljanje navedenega pomeni tudi upoštevanje računovodskih in drugih predpisov. Pri uporabi zadnjih pa podjetja niso tako avtonomna. Računovodske usmeritve pri izdelovanju računovodskih poročil morajo temeljiti na legalnih ukrepih znotraj strokovnih in zakonskih okvirjev. Ti pomenijo okvir, znotraj katerega podjetja lahko izbirajo različne metode in postopke že med letom pri evidentiranju poslovnih dogodkov ter na koncu poslovnega leta pri sestavi računovodskih izkazov.

Tako je podjetjem znotraj zakonskih okvirjev dopuščeno avtonomno izbiranje postopkov, metod in usmeritev za namen prikaza resničnega in poštenega premoženjskega, poslovnega in finančnega stanja podjetja. Prav zadnje pa se lahko v praksi zlorabi in nepravilno uporabi ali celo prestopi mejo zakonskega okvirja ter pomeni prevaro. Napačne navedbe v računovodskih izkazih torej lahko temeljijo na napakah ali celo prevarah. Odvisno od namernosti dejanja. Če gre za namensko zlorabo usmeritev ter uporabo drugih tehnik in oblik, ki so zunaj zakonskega okvirja, lahko govorimo o prevari.
Mednarodni standardi revidiranja pojmujejo takšno računovodenje za prevarantsko. Prevarantsko računovodsko poročanje vsebuje namerne napačne navedbe, vključno z opustitvami zneskov ali razkritij v računovodskih izkazih, katerih namen je zavesti uporabnike računovodskih izkazov. Lahko jih povzročijo poslovodstvo z namenom uravnavanja čistega dobička, da bi zavedlo uporabnike računovodskih izkazov z vplivanjem na njihovo dojemanje dosežkov in dobičkonosnosti podjetja.

Dejanja prevarantskega računovodstva

Prevarantsko računovodstvo pomeni:

• prikrojevanje, prirejanje (vključno s ponarejanjem) ali spreminjanje računovodskih evidenc ali podpornih dokumentov, na podlagi katerih so pripravljeni računovodski izkazi;
• napačno prikazovanje ali namerna opustitev dogodkov, poslov ali drugih pomembnih informacij v računovodskih izkazih;
• namerna napačna uporaba računovodskih načel, ki se nanašajo na vrednotenje, razvrščanje, način predstavljanja ali razkrivanje.

Napotki za odkrivanje prevar v računovodskih poročilih - Primerjajte več časovnih obdobij (več računovodskih poročil). - Računovodska poročila obravnavajte kot celoto. - Računovodske postavke obravnavajte skupaj s pojasnili in razkritji. - Preverite uporabljene metode in usmeritve. Usmerite se na velike vrednostne in nepojasnjene spremembe v postavkah ekonomskih kategorij. - Preverite sestavo postavk znotraj računovodskega poročila in jo primerjajte.

Na napačne navedbe v računovodskih izkazih zaradi prevare vplivajo trije dejavniki, ki pa se lahko pojavljajo v različnih okoliščinah v različnem obsegu. Ti dejavniki so spodbuda in pritisk, priložnost ter nagnjenje in premišljeno ravnanje. Zato je potrebna previdnost pri branju in uporabi računovodskih informacij. Pri tem moramo biti zelo pozorni na določene kazalnike, na podlagi katerih lahko podvomimo o verodostojnosti računovodskih izkazov. Zato jih je treba brati oziroma uporabljati pazljivo. Zato dajemo napotke za odkrivanje prevar v računovodskih poročilih.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj