22. 11. 2016

Vir in informacije: www.izvoznookno.si, 17. 11. 2016, Avtor: Slovensko Deželno Gospodarsko Združenje

22. julija 2016 je v Italiji stopil v veljavo zakonodajni odlok štev. 136/2016, ki obravnava problematike čezmejne napotitve delavcev v Italijo.

Zakon določa minimalne pogoje, ki jih je treba obvezno nuditi napotenim delavcem (minimalna plača, delovni urnik, letni dopust, zaščita nosečnic in delavcev z majhnimi otroki, itd.), ki so sicer predvideni samo za dela, ki trajajo več kot 8 dni; izjema je gradbeništvo, kjer je treba predpise spoštovati ne glede na trajanje del.

V primeru, da napotitev ni legitimna, določa zakon posledice nepravilnega ravnanja. Delavec bo v tem primeru obravnavan kot zaposlen pri dejanskemu koristniku njegovih uslug, torej pri naročniku; obenem bosta podjetje, ki napoti delavce na delo v tujino, ter naročnik lahko kaznovana z globo 50 evrov za vsakega delavca in za vsak dan dela, z minimalnim zneskom 5.000 evrov in maksimalnim zneskom 50.000 evrov.

Obenem zakon določa še nove administrativne obveznosti, ki jih mora spoštovati vsako podjetje, ki napoti delavce v Italijo, in sicer:

1. obvezno sporočilo o napotitvi Ministrstvu za delo,
2. obveznost hranjenja dokumentacije o napotitvi (obvezno prevedene v italijanščino) za vsaj dve leti od zaključka del,
3. obvezno imenovanje “referenta” v Italiji, in sicer enega referenta, ki bo zadolžen za prejem in pošiljanje aktov in dokumentov, ter enega referenta za stike z javnimi upravami, v prvi vrsti s sindikalnimi organizacijami.

Potem, ko je bilo nekaj mesecev kar precej nejasnosti glede teh obveznosti, so pristojni organi podali prva uradna mnenja, obenem pa je pred kratkim vlada objavila podzakonski akt, ki bo stopil v veljavo 26. decembra 2016, ki zadeva obvezno sporočilo o napotitvi.

Poglejmo podrobneje, kaj bi morala slovenska podjetja urediti, če želijo po pravilih delati v Italiji.

1. obvezno sporočilo o napotitvi - to sporočilo bo obvezno od 26. decembra 2016 dalje. Pred prvim sporočilom se bo moralo podjetje najprej registrirati. V sporočilu (ki bo v prvi fazi samo v italijanskem jeziku) bo treba javiti vsaj 24 ur pred začetkom dela podatke o podjetju in njegovem direktorju, o naročniku, o napotenih delavcih, o trajanju del in o referentu. Tudi morebitne spremembe teh podatkov bo treba javiti v roku 5 dni. Če podjetje, ki napoti delavce, ne pošlje sporočila, je predvidena kazen od 150 do 500 € za vsakega delavca.
2. hranjenje dokumentacije o napotitvi – to je nedvomno najbolj zahtevna obveza za slovensko podjetje, kajti predviden je prevod v italijanščino vseh dokumentov, ki so vezani na delovno razmerje delavcev, ki so napoteni v Italijo: pogodbe o zaposlitvi, plačilne listine, potrdilo o dejanskem plačilu plač, potrdila o vpisu delavca v ZSSS, obrazec A1 ter list prisotnosti, kjer je za vsakega delavca naveden urnik dela (ime in priimek, dan, delavni urnik od…do…) idr. Ta predpis je že stopil v veljavo. Že sedaj lahko inšpektorske službe zahtevajo prevedeno dokumentacijo; ko te dokumentacije ni, je predvidena kazen od 500 do 3000 € za vsakega delavca.
3. obvezno imenovanje “referenta” v Italiji – tudi ta predpis je že v veljavi; sicer še ni treba uradno javiti imena (to bo obvezno od 26. decembra v zgoraj navedenem sporočilu), na izrecno zahtevo inšpektorjev pa je treba ime referenta javiti že sedaj. Kot rečeno, gre pravzaprav za dva različna “referenta”, ki pa sta lahko ista oseba. Funkcija le-teh so stiki z inšpektorskimi in sindikalnimi ustanovami (na ta način bi se rešile težave s sporazumevanjem zaradi jezika) ter uradna dostavitev aktov (kazni, zahtevkov po predložitvi dokumentacije idr.), ki torej ne bodo več izpostavljeni težavam poštnega pošiljanja v tujino. V primeru, da podjetje referenta ne imenuje, je kazen zelo visoka, in sicer od 2.000 do 6.000 €.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj