11. 10. 2016

Vir in informacije: SAOP d. o. o. , 3. 10. 2016, http://www.minimax.si/

Obveznost poslovanja preko transakcijskega računa davčnim zavezancem nalaga Zakon o davčnem postopku. Slednji določa, da morajo imeti poslovni subjekti (oziroma velika večina) pri ponudniku plačilnih storitev odprt bančni račun.

V preteklosti je veljalo, da mora imeti podjetnik dva bančna računa - poslovnega za poslovne namene in navadnega za osebne namene. S spremembo Zakona o plačilnih storitvah in sistemih to ne velja več, saj zakon ne zahteva več ločenih računov. Tako ima lahko podjetnik samo en račun, ki ga uporablja tako za poslovne kot tudi za osebne dogodke.

Poslovni in navadni bančni račun se razlikujeta v dveh stvareh - v možnosti javne objave v javnem registru transakcijskih računov in v višini plačila za bančne stroške.

Poslovni transakcijski račun je označen z oznako T, kar pomeni, da se lahko objavi v javnem registru transakcijskih računov, saj ni smatran kot varovani osebni podatek. Za navadni (osebni) transakcijski račun pa velja nasprotno, saj je smatran in tudi varovan kot osebni podatek, je označen z oznako A in kot tak ne sme biti javno objavljen v registru transakcijskih računov. Podatki o transakcijskih računih fizičnih oseb so namreč osebni podatki, zato za dostop do teh podatkov veljajo pravila, ki jih določa Zakon o varstvu osebnih podatkov in niso javno dostopni.

Kriterije za določitev oznak vrst računov določa Akt o vzpostavitvi in vodenju registra transakcijskih računov, v prilogi omenjenega akta pa so navedene oznake vrste računa glede na status imetnika računa ali glede na lastnosti sredstev na računu.

Podatki o transakcijskih računih samozaposlenih, vpisanih v Poslovni register, so javni in brezplačno dostopni preko spletnega portala AJPES.

Bančni stroški za odprtje in vodenje poslovnega računa so praviloma višji kot stroški za odprtje in vodenje navadnega računa. Vendar pa imajo zadnjo odločitev glede vrste bančnega računa na koncu še vedno banke.

Določanje pogojev odpiranja in vodenja transakcijskih računov namreč spada v zasebno področje delovanja bank, ki ga zgoraj omenjeni predpisi ne urejajo. Banke same določajo pogoje poslovanja in zato lahko različno urejajo pogoje vodenja transakcijskih računov, ki se nanašajo na osebne oziroma poslovne finance uporabnika.

Če je pri posamezni banki mogoče odpreti transakcijski račun, ki je v skladu s poslovanjem banke sicer namenjen osebnim financam, za namen poslovnih financ, to ne predstavlja kršitve davčne zakonodaje glede dolžnosti vodenja ločenih transakcijskih računov.

Pri tem velja izpostaviti, da morajo banke in hranilnice ob odprtju računa pri komitentu vedno preveriti namen odpiranja transakcijskega računa in temu ustrezno označiti vsak transakcijski račun.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj