13. 09. 2016

Vir in informacije: Finance, 4. 9. 2016, www.finance.si, Avtor: Tanja Smrekar , Lana Dakić

Po novem letu začnejo veljati nova pravila za delo v Avstriji, inšpektorji bodo imeli vse več pooblastil; svetovalci predlagajo, da ustanovite podjetje v Avstriji

Si predstavljate, da imate hišo in naročite krovce iz Madžarske, pa ste kaznovani vi, ker madžarski delodajalec ne plačuje pravilno delavcev? Nekaj podobnega bo po novem letu veljalo v Avstriji. Kakšna pravila igre čakajo tam slovenske (in druge tuje) podjetnike. Če se jih ne bodo držali, bodo lahko dobili petletno prepoved dela.

Avstrija sicer kljub novim pravilom še velja za do posla precej prijaznejšo državo od Slovenije. Standard je višji, birokracije je manj, davki na plače nižji. Izjema pri davkih so sicer v nekaterih primerih gradbinci, ki morajo plačevati še posebne prispevke v sklad za odpravnine in dopust BUAK, a po drugi strani delodajalci svojih zaposlenih za čas dopusta ne plačujejo, saj dobivajo plačanega iz tega sklada, prav tako dobijo odpravnine.

Glavne spremembe v Avstriji

So pa v Avstriji po drugi strani precej občutljivi na – kot ga imenujejo – socialni dumping. Avstrijci namreč ne želijo nižjih plač oziroma manj posla za domačine, ki bi jih lahko izpodrinili »cenejši« Slovenci in drugi. Tako z novim letom tudi zaostrujejo pravila igre. Katere so glavne spremembe za tuja podjetja, ki z napotenimi delavci poslujejo v Avstriji? V nadaljevanju je navedeno, na kaj posebej boste morali biti pozorni po novem letu. V Avstriji so z nadzori ugotovili, da kar 27 odstotkov tujih podjetij izplačuje prenizke plače.

27 % tujih podjetij na avstrijskih gradbiščih delavcem izplačuje prenizke plače. 2.303 evre bruto je najnižja plača zidarja v Avstriji. To je približno 1.630 evrov neto. 1.960 evrov bruto približno je minimalna plača pomočnika zidarja v Avstriji. To je približno 1.450 evrov neto. 790 evrov bruto je slovenska minimalna plača. To je okoli 560 evrov neto brez posebnih olajšav oziroma skupaj z malico in prevozom (če se ne vozite od daleč) bi to lahko prišlo okoli 750 evrov mesečno. 45 % za toliko se je povečalo število napotenih delavcev v EU med letoma 2010 in 2014. 43,7 % napotitev je v gradbeništvu. 21,8 % napotitev je v predelovalni industriji.

1. Glavna sprememba je tako imenovano jamstvo naročnika. Stranka, torej končni naročnik, bo jamčila za plače in prispevke, ki morajo biti plačani v Avstriji, če jih ne bo plačalo podjetje oziroma delodajalec. Poenostavljeno to pomeni: če bo lastnik hiše, pa naj bo zasebnik ali poslovni subjekt, naročil slovensko podjetje, naj mu prekrije streho, bo ta lastnik hiše jamčil za pravilno izplačane plače in prispevke. In jih bo moral v najslabšem primeru torej tudi plačati. Če bo krovec avstrijsko podjetje, tega jamstva od naročnika ne bo.
2. Če bodo inšpektorji ugotovili prenizke plače (nižje od avstrijske zakonodaje) in če ne boste takoj izplačali primernih plač, vas lahko doleti tudi več (deset) tisoč evrov visoka kazen. Če te ne upoštevate, bo finančna policija blokirala plačila vašega naročnika in tudi plačila vam – ta bo namreč, kot je zapisano v točki 1, jamčil za plačane prispevke in plače.
3. Vsako spremembo glede napotenih delavcev je treba takoj sporočiti na tamkajšnjo finančno upravo oziroma davkarijo.
4. Finančna policija (davčni inšpektorji), zdravstveni inšpektorji in inšpektorji sklada za gradbince BUAK bodo imeli več pooblastil pri nadzoru, lahko bodo zasliševali naročnike in delodajalce.
5. Ob kontrolah, tudi na gradbišču, morate imeti vso potrebno dokumentacijo o prijavljenih delavcih, plačah.
6. Tudi če gre za podjetje iz Slovenije (ali iz drugih držav EU), se mora na uradu ministrstva za gospodarstvo priglasiti podjetje. Delavci morajo dobiti potrdilo, da lahko opravljajo določeno delo.
7. Vsako napotitev delavca bo treba posebej prijaviti. Napoteni delavec bo lahko delal največ tri mesece, potem ga je treba spet prijaviti.
8. Delodajalec mora imeti določeno odgovorno osebo za vso dokumentacijo.
9. Inšpektorji bodo imeli dostop prav do vseh prostorov, tudi na gradbišču.
10. Če kršite, lahko dobite tudi kazen, takšno, da vi ali z vami povezane osebe v Avstriji ne smejo opravljati dejavnosti do pet let.

Ustanovite podjetje

Spremembe - denimo tudi kazen v smislu prepovedi poslovanja - za avstrijska podjetja ne veljajo. Zato priporočajo ustanovitev avstrijskega podjetja. Ta lahko enostavno najema tudi zaposlene iz vseh držav EU in jih prijavi enako, kot bi avstrijske rezidente.

Primerjava stroškov dela

1. V AVSTRIJI je minimalna plača za delavca v gradbeništvu okoli 2.300 evrov bruto (gre za zidarja, zidar pomočnik dobi 1.960 evrov bruto). To je neto 1.634 evrov (za pomočnika 1.453 evrov neto). Strošek delodajalca je še višji, in sicer okoli tri tisoč evrov (bruto bruto) za zidarja in 2.500 za njegovega pomočnika. K vsem tem je treba prišteti še prispevke v poseben sklad za dopuste in odpravnine gradbenikov (ne pa za druge poklice) BUAK, kar lahko znese še dodatnih tisoč evrov na mesec. Torej, zidar bi delodajalca stal okoli štiri tisoč evrov, njegov pomočnik okoli 3.400 oziroma 3.500 evrov. V BUAK je treba za vsak dan dela plačati med okoli 40 in 50 evri. Več o skladu BUAK lahko preberete na spletni strani v slovenščini.

Zaposleni so - tudi pri slovenskem delodajalcu in napoteni v Avstrijo - potem upravičeni do nekaterih povračil. Medtem ko delodajalec od tega nima nič - zavarovanja mora plačevati v Sloveniji in v Avstriji, torej dvojno.

2. V SLOVENIJI so stroški precej nižji. Minimalna plača, to je okoli 790 evrov bruto oziroma skoraj 920 evrov bruto bruto. Skupaj z malico in prevozom  - čez palec - to znese 1.120 evrov stroška za delodajalca. Plačil v posebne sklade ni. Če denimo izračunamo, da zaposleni v resnici dobi kaj več, ker ima denimo več pooblastil in dodatkov, bi bil bruto bruto strošek za nekoga, ki prejme skupaj z malico in prevozom 1.700 evrov neto, okoli tri tisoč evrov (bruto plača bi bila slabih 2.400 evrov, bruto bruto slabih 2.800 evrov plus okoli 200 evrov za malico in prevoz).

Strožja pravila povsod po EU

Sicer pa evropska komisija za celotno EU pripravlja strožja pravila igre za napotene delavce. Povsod naj bi veljalo, da imajo napoteni delavci enako plačo kot zaposleni pri lokalnem delodajalcu, prav tako jim pripadajo vse bonitete po kolektivni pogodbi dejavnosti v državi gostiteljici.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj