13. 09. 2016

Objavljeno: Finance, 7. 9. 2016, www.finance.si, Avtor: Tatjana Horvat

Pozor, veljajo tudi nova merila za velikosti družb

Prihaja obdobje, ko bo potrebno intenzivno pripravljati letna poročila za leto 2016 ali pa še v zadnjem trenutku spreminjali notranje akte, ki se nanašajo na računovodenje in pripravo razkritij v letnih poročilih za leto 2016. Letna poročila za leto 2016 bo treba prvič sestaviti po novem zakonu o gospodarskih družbah (ZGD).

Novi ZGD, ki spreminja vsebino letnih poročil, je bil objavljen v Uradnem listu, št. 55, dne 24. julija 2015 kot zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I). Glavni razlog za njegovo spremembo je prenos tako imenovane spremenjene računovodske direktive EU (direktive 2013/34/EU oziroma direktiva o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij) v naš ZGD. Vsa nova določila ZGD-1I v zvezi z letnimi poročili prvič veljajo za poslovno leto 2016.

Novela ZGD-1I je uvedla nova merila za presojanje velikosti družb. Nižje meje so za male in mikro družbe, višje za uvrstitev med srednje velike družbe.

Od manj do več razkritij

Namen prenosa računovodske direktive EU je bil poenotiti slovenska pravila računovodenja s pravili, ki veljajo v EU, in s tem vzpostaviti primerljive ter enakovredne informacije v letnih poročilih gospodarskih družb v EU. Olajševalna novost na primer je, da mikro družbam ne bo treba pripraviti razkritij, kot so priloge k računovodskim izkazom, ki veljajo za male, srednje oziroma velike družbe po 69. členu ZGD-1I.

Za mikro družbe bodo nujna razkritja samo nekaterih podatkov, na primer podatkov o deležih v drugih družbah, o odobrenem kapitalu, o razredih delnic ter o obvladujoči družbi, ki sestavlja konsolidirano letno poročilo; v tem primeru mikro družba vrednoti računovodske postavke po načelu izvirne vrednosti, in ne poštene vrednosti.

Po drugi strani pa bo več razkritij za vse družbe, ki so zavezane h konsolidaciji, saj te morajo obvezno uporabljati mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP) in s tem veliko več razkritij v računovodskem poročilu. To bo novost še zlasti za tiste družbe, ki so pri konsolidaciji doslej uporabljale SRS.

Nova merila za velikosti družb in subjekti javnega interesa

Novela ZGD-1I je uvedla nova merila za presojanje velikosti družb. Znižajo se namreč meje glede uvrstitev v mikro družbe (to so po novem družbe s čistimi prihodki do 700 tisoč evrov, z vrednostjo aktive do 350 tisoč evrov oziroma do 10 zaposlenimi). Znižajo se meje glede uvrstitve v male družbe, to so po novem družbe po velikosti med mejo za mikro družbe in s čistimi prihodki do osem milijonov evrov, z aktivo do štirih milijonov evrov in do 50 zaposlenimi. Meje za uvrstitev v srednje družbe so se povišale, torej med srednje družbe so uvrščene družbe med mejo za malo družbo do naslednjih vrednosti: čisti prihodki od prodaje 40 milijonov evrov, aktiva 20 milijonov evrov in do 250 zaposlenih. Vse družbe, ki imajo zadnje tri vrednosti višje, so velike družbe. Družbe morajo izpolnjevati vsaj dve vrednosti, ki določata mejo glede velikosti družb.

Med velikimi družbami so po novem tako imenovani subjekti javnega interesa in vse družbe, ki sestavljajo konsolidirano letno poročilo. Novi ZGD-1I bank in zavarovalnic ne uvršča več v velike družbe, ampak so to postali subjekti javnega interesa. Po 53. členu ZGD -1I je namreč »subjekt javnega interesa družba, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, ali kreditna institucija, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja bančništvo, ali zavarovalnica, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja zavarovalništvo«. V zvezi z njimi je treba v ZGD posebej brati obveznosti glede revizijske komisije.

Novosti v zvezi z bilančnimi shemami

Pri izračunu bilančnega dobička se po novem upoštevajo tudi dolgoročno odloženi stroški razvijanja na bilančni presečni dan, in sicer zmanjšajo bilančni dobiček. V bilančni shemi pa se v bilanci stanja, v njenem kapitalu, pojavi tako imenovana revalorizacijska rezerva namesto presežka iz prevrednotenja, in nova postavka rezerve, ki nastane zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj