23. 02. 2016

Vir in informacije: Finance, 9. 2. 2016, http://www.finance.si/, Avtor: Tea Markotić, Tiko Pro

Hrvaška z evropskimi sredstvi med drugim podpira naložbe v infrastrukturo podjetij, medtem ko se je Slovenija v obdobju 2014-2020 usmerila bolj v podporo projektom raziskav in razvoja.

Na Hrvaškem imajo največ priložnosti za pridobivanje nepovratnih sredstev in ugodnih posojil podjetja, ki so registrirana na Hrvaškem oziroma imajo na Hrvaškem podružnico. Če ste že dobro raziskali hrvaški trg, poznate svoje tamkajšnje tekmece in ste trg ocenili kot privlačen, je smiselno na Hrvaškem odpreti podjetje. Če vaša vizija širitve na Hrvaško ni dodelana in bi zgolj preizkusili, kakšne so možnosti uspeha na hrvaškem trgu, raje odprite podružnico in se na trg umestite postopoma in previdneje. Z vidika na Hrvaškem odprtih razpisov sta obe možnosti enakovredni.

• 10,7 milijarde evrov sredstev iz strukturnih skladov je na voljo v obdobju 2014-2020.
• 6,9 milijarde evrov evropskih sredstev bo Hrvaška namenila za podporo infrastrukturnih naložb.
• 970 milijonov evrov bo namenila za krepitev konkurenčnosti MSP.
• 460 milijonov evrov bo namenila za gradnjo omrežja TEN-T.
• 1,3 milijarde evrov bo namenila za izboljšanje prometnih povezav.
• 500 milijonov evrov bo namenila za izboljšanje železniških povezav.

Kaj je osnova

Podobno kot v Sloveniji je pri naših južnih sosedih največ razpisov namenjenih subjektom malega gospodarstva (MSP). Zato je pomembno, da so tudi vaša morebitna povezana podjetja subjekti malega gospodarstva. Hrvaških ocenjevalcev projektov, prijavljenih na razpise, ne boste prepričali brez uspešnega poslovanja, zato morate poravnati svoje obveznosti do države in zaposlenih. Prav tako je glavni pogoj pri večini razpisov vsaj ena zaposlena oseba.

Prvi vstop na hrvaški trg

Za prve korake razvojnih MSP na hrvaškem trgu je primeren razpis hrvaškega ministrstva za gospodarstvo, ki ga pričakujejo v prvem četrtletju letos. Kar 20 milijonov evrov bo namenjenih umeščanju inovativnih idej na trg. Pogoj za prijavo bo, da imate vsaj eno zaposleno osebo na področju raziskav in razvoja.

Spodbujanje infrastrukturnih naložb

Medtem ko je večina slovenskih razpisov vse bolj raziskovalno usmerjena, je na Hrvaškem v okviru programa Konkurenčnost in kohezija 2014-2020 na voljo kar 6,9 milijarde evrov za spodbujanje infrastrukturnih naložb. Zaradi tega programa je Hrvaška postala zanimiva za domače in tuje vlagatelje. Program je široko zastavljen in v njem lahko tako rekoč vsak MSP najde primeren razpis za sofinanciranje poslovnih aktivnosti. Dobra polovica denarja je namenjena projektom zaščite okolja in prilagajanja podnebnim spremembam, preostalo pa povečanju konkurenčnosti.

45-odstotno sofinanciranje naložb

Z nepovratnimi sredstvi lahko sofinancirate kar do 45 odstotkov celotne naložbe v gradnjo novih prostorov oziroma v nakup nove proizvodne opreme. S programom želi Hrvaška spodbuditi poslovanje podjetja kot celote, s tem da zmanjšuje breme naložb v prostore, zaposlovanja ter skrbi za strokovni in karierni napredek kadra. Zato je pomemben del hrvaškega podjetniškega vsakdanjika.

Paradni mesec programa v letu 2016 bo marec, ko bodo na voljo sredstva za:

• certificiranje izdelkov in procesov v podjetju;
• vgradnjo sončnih zbiralnikov, obnovo in vzpostavitev sistema obnovljivih energijskih virov;
• spodbujanje inovacij in razvoja.

Več o odprtih in napovedanih razpisih v okviru programa Konkurenčnost in kohezija lahko najdete na straneh hrvaškega ministrstva za podjetništvo in obrt (ministarstvo poduzetništva i obrta: https://poduzetnistvo.gov.hr/).

Kaj pa velika podjetja?

V prejšnjih letih je bilo na Hrvaškem največ naložb izpeljanih v hrvaški finančni sektor, trgovino in nepremičninske posle. Kljub temu pa je opazno tudi povečanje vlaganja v proizvodnjo. Največ zaslug za ta trend je mogoče pripisati hrvaški zakonodaji, ki spodbuja tako imenovane greenfield naložbe, torej ustanovitev novega podjetja na tujem. Zakon o spodbujanju vlaganj (zakon o poticanju ulaganja: narodne-novine.nn.hr) podpira proizvodno-predelovalno industrijo, razvojno-inovacijske aktivnosti, aktivnosti poslovne podpore in aktivnosti storitev z visoko dodano vrednostjo. Če razmišljate o vzpostavljanju proizvodnega obrata na Hrvaškem, je smiselno, da proučite omenjeni zakon. Vaša naloga je, da pred prijavo dobro razdelate svoj petletni načrt dela in v njem predvidite vse mogoče naložbe. Pri tem sta zaželena neustrašnost in vizionarski pogled vodstva podjetja, celotna naložba pa mora biti podprta tudi z močnimi stebri lastnega financiranja ali bančnih posojil in nepovratnih sredstev. Zaželeni so projekti, ki imajo velik pozitivni vpliv na okolje in pripomorejo k izboljšanju gospodarskega položaja v regiji vlaganja.

Izberete si vrsto podpore

Posebnost zakona o naložbah so tudi kategorije podpor, ki so vam na voljo. Odločate se lahko, ali želite spodbujati svoje poslovanje s tudi do stoodstotnim znižanjem stopnje DDV za obdobje desetih let ali pa želite sofinanciranje plač in usposabljanja novozaposlenih. Po uspešni prijavi pridobite status imetnika spodbujevalnih vzvodov, podpore pa vam pripadajo ob koncu vsakega poslovnega leta in se izplačujejo na podlagi dejanskih izpeljanih naložb.

S Hrvaško lahko sodelujete čezmejno

Za podjetja s hrvaškimi partnerji oziroma za tiste, ki želite spodbujati meddržavna sodelovanja, sta zanimiva tudi programa Cross-Border in Interreg. Do kar 85 odstotkov sofinanciranja je namenjenega projektom meddržavnega obvladovanja poplavnih tveganj, promoviranja kulturnih virov in varnosti obmejnih območij prek programa Cross-Border Hrvaška-Slovenija. Tukaj je na voljo 33 milijonov evrov. Poleg tega bo dobrih 222 milijonov evrov na voljo za promoviranje inovacij, varovanje naravne in kulturne dediščine v Podonavju in do okolja prijaznega gospodarstva prek programa Interreg.

Pri evropskih projektih, ki zahtevajo oblikovanje konzorcijev, je smiselno poiskati hrvaške partnerje. Tako bo poslovna komunikacija lažja zaradi skupne zgodovine, s hrvaškimi podjetji imate podobno poslovno kulturo, poleg tega ima Hrvaška zanimiv geostrateški položaj in omogoča dostop do balkanskega trga.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj