22. 12. 2015

Vir in informacije: http://izvozniki.finance.si/, 25. 8. 2015, Avtor: Janez Škrlec

Pri Svetovnem gospodarskem forumu so identificirali deset hitro rastočih tehnoloških področij: kako bodo vplivala na vaš posel?

Letos je žirija strokovnjakov pri Svetovnem gospodarskem forumu (Meta - Council, meta - svet) znova identificirala deset najpomembnejših tehnoloških usmeritev, ki bodo intenzivno spreminjale življenje in industrijo.

Strokovnjaki pri Svetovnem gospodarskem forumu želijo s tem pripomoči k zmanjševanju vrzeli pri naložbah in regulativi ter izboljšati razumevanje tehnološke prihodnosti. Med hitro rastoče tehnologije se že nekaj časa uvrščajo rešitve na področju prehranske varnosti in zagotavljanja pitne vode, energetske vzdržnosti in na področju personalizirane medicine.

Letos so med deset najpomembnejših tehnologij uvrstili: vozila na gorivne celice, novo generacijo robotike, termično recikliranje plastike, tehnike natančnega genskega inženiringa, obdelovalno-proizvodne tehnologije, umetno inteligenco, distribuirano proizvodnjo, razvoj brezpilotnih plovil, nevromorfne tehnologije in digitalni genom.

Zakaj je to pomembno vedeti? Razvite države dolgoročno spodbujajo inovacije na izbranih področjih in jih umeščajo v lastne razvojnoraziskovalne politike. Izbrane tehnologije sčasoma postajajo del prioritetnih področij, ki jih napredne države integrirarjo v Strategije pametnih specializacij. Od učinkovitosti inovacij na teh področjih bo odvisen gospodarski in industrijski razvoj vsake napredne države, tudi Slovenije.

1. Vozila na gorivne celice

Po mnenju strokovnjakov razvoj gorivne celice dosega stopnjo, ko bo mogoče resno razmišljati, da bo tovrstni pogon ponudil veliko pomembnih prednosti pred električnimi pogoni. Mnenja bodo tu verjetno še kar nekaj časa zelo različna. V nasprotju z baterijskimi električnimi vozili se vozila na gorivne celice vedejo kot katerakoli konvencionalna vozila na gorivo.

2. Naslednja generacija robotike

Naslednja generacija robotov še ne pomeni, da bodo ti povsem zamenjali človeka, ampak da bo večji poudarek na sodelovanju med človekom in strojem. Novi roboti bodo sicer veliko bolj fleksibilni, prilagodljivi za različna okolja. Oblikovalci robotov črpajo prilagodljivosti in spretnosti robotov iz kompleksnih bioloških struktur, tudi po bioničnih konceptih. Kljub temu pa naslednja generacija robotike postavlja nova vprašanja za področja filozofije do antropologije o človeškem odnosu do strojev.

3. Termično recikliranje plastike

Pri termičnem recikliranju plastike imajo znanstveniki v mislih predvsem proizvajanje nove tehnološke plastike, ki se bo dala večkrat termično preoblikovati, nazadnje tudi reciklirati, oziroma da se bo vključevala v krožno gospodarstvo z velikim zmanjševanjem odlagališč odpadkov plastike.

4. Natančni genski inženiring

Pri natančnem genskem inženiringu imajo znanstveniki v mislih nove rešitve, ki bi zamenjale že dolgo sporen konvencionalni genski inženiring. Nove tehnike, ki se pojavljajo, omogočajo neposredno urejanje genetskih kod rastlin, kar bi lahko bil rezultat, da bi rastline bile bolj hranljive in sposobnejše za spopadanje s spreminjajočim se podnebjem.

5. Dodajalne tehnologije

Pri tako imenovanih dodajalnih tehnologijah se odpirajo povsem novi vidiki, kako po sodobni poti preiti s klasičnih obdelovalnih in proizvodnih tehnologij na tehnologije različnih tiskanj (printanj). V razvojnih usmeritvah gre za prehod iz odjemalne oblike oblikovanja izdelkov v oblikovanje z dodajalnimi tehnologijami. Dodajalne tehnologije so najpogosteje povezane s 3D- in 4D-tiskanjem. Glede na izjemni tehnološki razvoj materialov se odpirajo povsem nove možnosti tiskanja organov za medicinske aplikacije (tudi v smeri tiskanja človeških celic in ustvarjanja živih tkiv, kože, kosti), tiskanja inteligentnih oblačil in drugo. Naslednji pomemben korak je 3D-tiskanje integriranih elektronskih komponent in vezij. 4D-tiskanje pa obljublja novo generacijo izdelkov, ki se lahko spreminjajo na različne odzive in spremembe v okolju, na primer na toploto, vlago in drugo. 4D-tiskanje bo koristno pri izdelavi posebnih terapevtskih oblačil in obutve, še zlasti v posebnih medicinskih aplikacijah, kot so različni vsadki. Največji potencialni trg dodajalnih tehnologij bo avtomobilski, letalski, vesoljski in medicinski sektor.

6. Umetna inteligenca

Pri nastajajoči umetni inteligenci v nasprotju z običajno strojno in programsko opremo govorimo v primeru, ko omogoča stroj zaznavanje in odzivanje v svojem spreminjajočem se okolju. Posledice umetne inteligence lahko razumemo tudi kot primer, kjer bo stroj celo uspešnejši od človeka pri nekaterih nalogah. Obstajajo tehtni dokazi, da bo samovozeči avtomobil zmanjševal možnosti trčenj v cestnem prometu in se bo izogibal človeškim napakam, kot so motena koncentracija, okvare vida in drugo. Inteligentni stroji, ki bodo imeli hitrejši dostop do velikih baz podatkov (big data), se bodo sposobni odzivati brez človeških čustvenih vplivov, mogoče bodo nekoč tudi uspešnejši od medicinskih strokovnjakov pri diagnosticiranju bolezni. Zagotovo pa bo še vsaj nekaj časa človek tisti, ki bo stvari jasneje presojal, na podlagi čustev, zavedanja, tveganj, presoje vrednot in razumevanja medsebojnih odnosov.

7. Distribuirana proizvodnja in tovarne prihodnosti

V tradicionalni proizvodnji se izdelki izdelujejo v velikih in centraliziranih tovarnah in se nato dostavijo tako ali drugače do kupca. V distribuirani oziroma porazdeljeni proizvodnji se surovine in metode izdelovanja decentralizirajo in končni izdelek je izdelan bližje končnemu kupcu. Ideja porazdeljene proizvodnje je, da se izdelek v dobavni verigi izdela tam, kjer je dovolj materiala. Največkrat se pošlje digitalni načrt lokalnim proizvodnim vozliščem, ki imajo ustrezna orodja, digitalne in računalniško vodene obdelovalne naprave, na primer stroje CNC, in izdelek izdelajo na lokalni ravni, na primer v neki lokalni delavnici, in ga nato vključijo v končne izdelke. Trend porazdeljene proizvodnje gre tudi v smeri natisljivih izdelkov, kjer na neki lokalni ravni uporabljajo svoje lokalne tiskalnike, poznamo pa tudi odprtokodne pristope, kjer je mogoče izdelke prilagoditi lastnim potrebam ali željam. Porazdeljena proizvodnja naj bi omogočala učinkovitejšo rabo virov z zmanjševanjem zapravljanja prevelikih zmogljivosti centraliziranih tovarn, prav tako se zmanjšujejo ovire za vstop na trg z zmanjšanjem količine kapitala, potrebnega za gradnjo prvih prototipov in izdelkov. Pomembno je tudi zmanjševanje celotnega vpliva na okolje proizvodnje. Digitalni podatki se pošiljajo prek spleta namesto fizičnih proizvodov prek cestnega, železniškega ali plovnega prometa. Uporaba surovin je lokalna, zmanjšajo pa se tudi količina energije in potrebe transporta.

8. Brezpilotna plovila

Brezpilotna letala so že zdaj v rabi za vojaške aplikacije, v kmetijstvu, nadzoru nevarnih območij, snemanju in pregledu posledic različnih naravnih nezgod. Brezpilotna letala bodo prevzemala vrsto pomembnih nalog, na primer preverjanje električnih daljnovodov. Izjemno zanimivi so tudi droni za prevoz različnega tovora, tudi na težko dostopne lokacije. Brezpilotna letala bodo pravzaprav leteči roboti, ki delujejo na treh, in ne na dveh dimenzijah, razvoj tovrstnih naprav pa se bo pospešil tudi z naslednjo generacijo robotike.

9. Nevromorfne tehnologije

Nevromorfne tehnologije so tehnologije, ki se zgledujejo po delovanju živčnega sistema. Drugače od standardnih računalnikov, ki uporabljajo digitalno kodiranje in ničle ter enice, se nevrološki inženiring usmerja na analogno kodiranje in računanje - kontinuirane spremembe v električni napetosti. Pri tem se v manjšem obsegu trudi oponašati delovanje realnega živčnega sistema od ravni posameznih ionskih kanalov, prek nevronov pa do nevronskih stolpičev v možganski skorji. Medtem ko sta pri standardnih računalnikih procesiranje informacij in hranjenje spomina ločena, pa je v možganih vse skupaj združeno v organizacijo in aktivnost mreže nevronov. Cilj nevromorfnih tehnologij je, da bi nevromorfni čipi delovali po podobni poti kot možgani. Danes se je z ekstremno miniaturizacijo izjemno povečala konvencionalna računalniška moč, vendar je čedalje bolj ozko grlo za premik podatkov nenehno shranjevanje podatkov v spomin in centralni procesorji porabijo veliko energije in ustvarjajo veliko nezaželene toplote. Nasprotno pa bodo nevromorfni čipi energetsko varčni, zmogljivi, shranjevanje in obdelava podatkov se bosta dogajala v istih povezovalnih enotah. Nevromorfne tehnologije bodo naslednja stopnja računalništva, nevromorfni čipi bodo omogočali višjo stopnjo miniaturizacije in večjo ustvarjanje umetne inteligence. Nevromorfni računalniki se bodo lahko učili, ne zgolj odzivali na vnaprej programirane načine.

10. Digitalni genom

Danes lahko človeški genom sorazmerno hitro preberemo in zapišemo v digitalni obliki na določen medij, na primer USB-ključ. Podatke je mogoče preprosto pošiljati tudi prek interneta. Ker je vsak zapis v genomu edinstven, ga je mogoče uporabiti pri diagnostiki. Vsaka bolezen ima svojo specifično gensko komponento, dejansko lahko posamezno bolezen, na primer raka, opišemo kot bolezen genoma. Z digitalizacijo bodo zdravniki lahko odločali o bolnikovem zdravljenju. Podatki o vsebini genoma bodo morali biti skrbno zaščiteni zaradi varovanja zasebnosti.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj