22. 12. 2015

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 15. 12. 2015, http://www.findinfo.si/

15. decembra 2015 je začela veljati novela Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), s katero se povečuje učinkovitost davčnega organa, medtem ko se za davčne zavezance poenostavljajo postopki pobiranja davkov.

Sprejete spremembe se nanašajo na več področij: odpravo administrativnih ovir za davčne zavezance, olajšanje plačila davčnega dolga, pospešitev postopkov davčne izvršbe, uvedbo novega instituta vnaprejšnjega cenovnega sporazuma ter prenos evropske ureditve v slovensko zakonodajo.

Zavezanci bodo administrativno razbremenjeni s tem, ko bo smel tudi samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, uporabljati le en transakcijski račun. S tem se jim bodo zmanjšali stroški vodenja ločenega plačilnega računa.

Po novem bo lahko davčni organ vse neplačane obveznosti pobotal s preveč plačanimi prispevki, davki in drugimi denarnimi nedavčnimi obveznostmi. S tem se bodo davčnemu zavezancu znižali ali odpravili stroški izvršbe in provizije.

Novela zakona daje davčnemu zavezancu dodatne možnosti za lažje plačilo davčnega dolga. Če je zavezanec vključen v postopek preventivnega finančnega prestrukturiranja, bo lahko davke odplačal v največ 60 mesečnih obrokih. S tem se rok odplačevanja usklajuje z določbami ZFPPIPP. Povečuje se število obrokov še za 12 mesecev, če davčni zavezanec predloži ustrezni instrument zavarovanja (možnost plačila davka v 24 mesečnih obrokih).

Za velike gospodarske družbe, ki poslujejo v mednarodnem okolju, pa bo dobrodošel institut vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, ki pomeni pomembno poenostavitev predvsem na področju ugotavljanja transfernih cen, po katerih si zaračunavajo določene storitve oz. dobavo blaga. Po novem bodo te družbe finančni upravi vnaprej razkrile okoliščine posameznih poslov.

Med ukrepe za odpravo administrativnih ovir sodijo še spremembe pri napovedi dohodkov zaposlenih pri fizičnih osebah, kot so denimo gospodinjske pomočnice, možnost pobota zavezančevega davčnega dolga s preveč plačanimi prispevki ali davki. Sprejet je tudi ukrep, ki uvaja enotnejše roke pri vlaganju napovedi dohodkov za dohodke iz zaposlitve, če dohodek ne izplača plačnika davka, dohodke iz drugih pogodbenih razmerij in pokojnin, napovedi za odmero akontacije dohodnine od drugega dohodka, napovedi za odmero dohodnine od dohodkov iz kapitala in dohodka oddajanja premoženja v najem.

Za zavezance za dohodnino je pomembna novost ta, da bodo po novem vsi prejeli informativni izračun dohodnine. Zdaj jih namreč finančna uprava ne pošilja vsem, npr. upokojencem, ki prejemajo le pokojnino, ali tistim z zelo nizkimi dohodki.

Z novelo zakona naj bi se izboljšala tudi učinkovitost davčne izvršbe. Zato bodo pri davčni izvršbi na premičnine uveljavljene takšne spremembe, da bodo preprečile zlorabe dražiteljev in ponudnikov zarubljenih premičnin, ki se v praksi pogosto poslužujejo načinov, s katerimi lahko za zelo nizke zneske kupijo zarubljene premičnine.

Banke oziroma hranilnice bodo dolžne davčnemu organu obvezno posredovati podatke o obstoju depozita in višini ter zapadlosti sredstev dolžnika iz tega naslova. Davčni organ so bo odločil, ali bo nadaljeval davčno izvršbo na druga, za davčnega zavezanca manj ugodna in praviloma dražja sredstva izvršbe (premičnine, denarne terjatve, nepremičnine, vrednostne papirje), če vezana sredstva ne zadoščajo za poplačilo davka oz. bi davčna izvršba po sprostitvi teh sredstev že zastarala.

Hkrati je vlada zakon o davčnem postopku uskladila s prenovljenim zakonom o izvršbi in zavarovanju, ki je iz izvršbe izvzel nekatere socialne prejemke. Izvršba sicer ne bo začeta, če dolg na posameznega zavezanca ne dosega 25 evrov.

V noveli zakona je bila, kljub nasprotovanju nekaterih skupin, potrjena določba po kateri bo mogoče v primeru neuspešne izvršbe neplačane davke nosilca kmetije izterjati tudi od članov kmečkega gospodinjstva.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj