20. 10. 2015

Vir in informacije: http://www.exposlovenia.si/, 14. 10. 2015

Slovenija je na EXPO Milano 2015 dosegla vse zastavljene cilje, nekatere tudi presegla in se tako v šestih mesecih uspešno predstavila v družbi ostalih udeleženk svetovne razstave.

Slovenija se je v Milanu, kjer od 1. maja do 31. oktobra 2015 poteka svetovna razstava na temo hrane, predstavila s samostojnim paviljonom velikim 800 m2, celotno slovensko zemljišče pa je veliko 1.910 m2 in ga odlikuje odlična lega v središču dogajanja ter v neposredni bližini »Open Air Theater«, kjer se dnevno odvijajo predstave za večje množice ljudi. Idejna arhitekturna zasnova slovenskega paviljona je delo arhitekturnega biroja SoNo arhitekti, slovenski paviljon pa je zgradilo podjetje Lumar IG. Slovenski paviljon je pretežno narejen iz naravnih materialov – lesa in stekla. Les je sicer strateška surovina Slovenije kot ene najbolj gozdnatih evropskih držav. Slovenija se predstavlja v notranjosti paviljona s petimi temami: soline, čebele, termalne in mineralne vode, pohodništvo in kolesarjenje ter projekt merjenje črnega ogljika.

Na zunanjem odru slovenskega paviljona in v okolici vseh šest mesecev poteka pester spremljevalni program s predstavitvijo nekaterih slovenskih podjetij in slovenskih regij.

Slovenski paviljon velja za enega najbolj živahnih družabnih prostorov v okviru svetovne razstave. Časnik Il Corriere della Sera je tako slovenski paviljon uvrstil med štiri najbolj živahne lokacije dogajanja na svetovni razstavi.

O arhitekturni zasnovi slovenskega paviljona pišejo mnogi priznani arhitekturni portali. Naj omenimo le objavo na najbolj obiskanem tovrstnem portalu na svetu - "designboom", ki ima dnevno več kot 600.000 ogledov spletne strani. Predstavitev slovenskega paviljona je objavil tudi znani ameriški arhitekturni portal "Architizer", ki ima dnevno 72.000 ogledov spletne strani.

Blejska kremšnita je postala – po objavah v uradnem glasilu Expa – ena izmed desetih sladic, ki jo je med obiskom vredno poskusiti.

Organizator Expa je večkrat izpostavil slovenski paviljon v nekaj videih v družbi le nekaj držav udeleženk. Prav tako je podoba slovenskega paviljona krasila plakate organizatorja, ki vabijo na Expo in so vidni na metrojih Milana.

Slovenski paviljon že ves čas svetovne razstave mnogi uvrščajo med TOP 10 paviljonov, ki si jih je vredno ogledati. Temu primerna je tudi vrsta za vstop v slovenski paviljon oz. obisk slovenskega paviljona; dnevno slovenski paviljon v povprečju obišče približno 7.000 obiskovalcev. Obisk paviljona presega pričakovanja. V to številko sicer niso všteti obiskovalci, ki ne vstopijo v notranjost slovenskega paviljona ter se zadržujejo na različnih dogodkih in predstavitvah pred njim, katerih se je dnevno udeležilo do 4.000 ljudi na dan. V dneh, ko se svetovna razstava približuje koncu, slovenski paviljon pričakuje že milijontega obiskovalca, organizatorji pa bodo po napovedih uspeli doseči napovedan obisk – 20 milijonov obiskovalcev.

Uradno nacionalna struktura obiskovalcev svetovne razstave še ni znana. Ocene pa kažejo, da je približno 70 odstotkov obiskovalcev iz Italije, 10 odstotkov iz Francije, 20 odstotkov pa je ostalih.

Če je bilo v začetku meseca maja precej dvomov med Italijani glede gostovanja EXPA, se je javno mnenje v času svetovne razstave povsem spremenilo. EXPA nihče ne želi zamuditi, organizatorji pa postajajo pravi junaki. Dnevno na EXPO pride okoli 150.000 ljudi, ob petkih in sobotah tudi več kot 250.000. Ljudje v dolgih vrstah več ur čakajo na vstope v paviljone. Zaradi varnostnih razlogov so se vrata razstave tudi že večkrat začasno zaprla.

Večanje prepoznavnosti državne znamke I feel Slovenia je eden izmed ciljev nastopa Slovenije na svetovni razstavi in presega pričakovanja. Glede na odzive tujih obiskovalcev je slovenska nacionalna znamka odlično orodje za krepitev prepoznavnosti in ugleda Slovenije kot edine država na svetu z besedo »LOVE« v imenu.

V predstavitev Slovenije na EXPO se je vključilo 1011 podjetij. V slovenskem paviljonu je vseh šest mesecev svetovne razstave deloval tudi Poslovni center, ki je bil v pomoč slovenskim podjetjem pri organizaciji promocijskih dogodkov ter navezavi poslovnih stikov.

• V Poslovno platformo Gospodarske zbornice Milano je vključenih 596 slovenskih podjetij.
• V 32 poslovnih delegacijah je sodelovalo 320 slovenskih podjetij.
• V posamezne promocijske projekte je bilo vključenih 65 slovenskih podjetij.
• V partnerske projekte je bilo vključenih 30 podjetij.
• Poslovni center je v okviru delegacij obiskalo 333 tujih podjetij.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj