13. 07. 2010

Vir in informacije: Finance, 15.6.2010, www.finance.si, Avtor: Lucijan Klemenčič, Matej Kovačič

Davčni inšpekcijski nadzor se začne z vročitvijo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru, pri tem pa davčni inšpektor lahko začne nadzor v osmih dneh po vročitvi sklepa. Izjema od zgornjega pravila so primeri, ko je ogrožen namen davčnega inšpekcijskega nadzora. Davčni inšpekcijski nadzor je lahko celostni (obsega vse davke za eno ali več let) ali delni (je osredotočen na enega ali več davkov oziroma eno ali več obdobij). Obseg davčnega inšpekcijskega nadzora mora biti razviden iz sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru, ki se vroči zavezancu.

Kaj naredi inšpektor pred nadzorom?

Pred začetkom opravljanja davčnega inšpekcijskega nadzora se mora davčni inšpektor izkazati s službenim dokumentom. Na začetku mora davčni inšpektor zavezanca opozoriti, da lahko imenuje osebo za dajanje podatkov in pojasnil. Poleg tega je davčni organ zavezan zavezanca obvestiti, da ima pravico biti navzoč pri davčnem inšpekcijskem nadzoru ter med postopkom, razen če to onemogoča potek ali namen inšpekcije. Poleg tega mora davčni organ zavezanca obveščati o pomembnih dejstvih in dokazih.

Kaj lahko pregleda inšpektor

Davčni zavezanci so med inšpekcijo zavezani sodelovati z davčnim organom pri ugotavljanju dejanskega stanja. Sporočati morajo podatke, predložiti poslovne knjige in evidence, poslovno dokumentacijo in druge dokumente ter dajati pojasnila, ki so potrebna za njihovo razumevanje. Davčni inšpektor ima pravico pregledati poslovne prostore, naprave, blago, listine, predmete, poslovne knjige in druge dokumente, ki omogočajo vpogled v poslovanje zavezanca. Davčni organ lahko za največ 30 dni zaseže dokumentacijo in predmete, če je to potrebno za zavarovanje dokazov ali natančno ugotovitev nepravilnosti.

Nadaljevanje članka si lahko preberete tukaj.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj