18. 08. 2015

Vir in informacije: Finance, 22. 7. 2015, http://www.finance.si/, Avtor: Stela Mihajlović

Visoka dodana vrednost, ki prenese stroške izvoza, in hitri dobavni roki - če tega ne zmorete, ostanite doma.

ZDA so na prednostnem seznamu držav, s katerimi želi Slovenija v prihodnje povečati obseg medsebojne menjave in tujih neposrednih naložb.

Namera je bila potrjena tudi v dokumentu Mednarodni izzivi 2015-16, ki ga je skupaj s številnimi deležniki oblikovalo slovensko ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Razlogov za takšno odločitev je veliko, ne nazadnje je pomembno dejstvo, da imajo slovenska podjetja tam še več kot dovolj rezerve.

Lani so tja izvozila za dobrih 436 milijonov evrov blaga, kar je sicer za petino več kot leto prej, a smo hkrati približno enako količino izvoza ustvarili v Združenem kraljestvu, ki je skoraj petkrat manjši trg od ameriškega.

V ZDA je treba imeti konkurenčen izdelek in storitve. Podjetnik, ki se odpravlja osvajat ameriški trg, mora upoštevati nekatera tveganja, denimo tečajna, in nenehno tekmovanje s svetovno konkurenco.

Eden od najpomembnejših dejavnikov uspeha je spoštovanje dobavnih rokov. Američani so glede tega zelo občutljivi, potrebujejo hitro in pravočasno dobavo naročila, saj so navajeni poslovati z minimalnimi zalogami in od dobaviteljev pričakujejo, da jih bodo pri tem podpirali. Drugi dejavnik, ki močno vpliva na poslovanje v ZDA, je časovni zamik (od štiri do deset ur za našim časom, op. a.), ki podporo ameriškim kupcem iz Slovenije omogoča le nekaj ur na dan. Zato je najpomembneje imeti strateške part­nerje v ZDA, ki omogočajo podporne storitve.

Na splošno velja, da se je pred vstopom na ameriški trg treba odlično pripraviti na predstavitev svojih izdelkov oziroma storitev in biti pripravljen na trdo delo. Pri sklepanju posla zelo pomagajo priporočila, nezanemarljiv je tudi pomen prvega osebnega stika, predvsem pa pričakujejo izpolnitev obljub v dogovorjenem roku.

Več vlagamo v ZDA kot oni pri nas

ZDA so ena od treh držav, ki poganjajo svetovno gospodarsko rast. Od tam prihaja tudi več kot polovica največjih globalnih podjetij, ki dosegajo največjo rast kapitala. Poleg tega je bilo med prvimi 50 podjetji, ki so v svetovnem merilu največ vlagala v raziskave in razvoj, kar 19 podjetij iz ZDA. Med njimi so predvsem tista iz avtomobilske industrije, farmacije, biotehnologije in IKT.

Leta 2013 so bile ZDA s 332 milijardami evrov največja vlagateljica na svetu. Žal pa je le kapljica teh naložb prišla v Slovenijo. Tako so imele konec marca 2013 ZDA le 22,3 milijona evrov neposrednih naložb v Sloveniji, medtem je bilo slovenskih naložb v ZDA za 35,6 milijona evrov.

V ZDA lahko prodate vse, vendar transport ni poceni

ZDA so eno največjih gospodarstev na svetu in tehnološko najmočnejše, z velikim BDP na prebivalca (43.700 evrov v letu 2013). Po obsegu izvoza so na tretjem mestu v svetovnem merilu in na drugem mestu po uvozu. Lani so največ uvažale mineralna goriva, strojno, električno in elektronsko opremo, vozila ter optično, tehnično in medicinsko opremo. Glede na obseg ameriškega gospodarstva pa se tam da prodati prav vse - je pa izvoz tja drag, zato pridejo v poštev le izdelki z visoko dodano vrednostjo.

Država ima pomembno vlogo visokotehnološkega inovatorja, ustvarja pa tudi drugi največji industrijski proiz­vod na svetu; gre za naftne proizvode, jeklo, motorna vozila, letalsko (vesoljsko) tehnologijo, telekomunikacije, kemijske proizvode, elektroniko, živilsko industrijo, potrošne dobrine, hlodovino in stavbni les ter rudarstvo.

V ZDA lahko prodrejo izdelki z višjo dodano vrednostjo, pri katerih so razviti in uporabljeni nova znanja, tehnologije in procesi, pomembna pa so tudi povezovanja podjetij in vključevanje v globalne verige vrednosti.

Med najobetavnejšimi panogami za slovenska podjetja sta IT in energetika. Pomembno je, da gre za razmeroma inovativne izdelke z višjo dodano vrednostjo, zato transport prenese stroške.

Kako koristen bo TTIP za Slovenijo

Na pogajalskih mizah še vedno leži trgovinski in naložbeni sporazum med EU in ZDA (TTIP). Ta naj bi, ko bo sprejet, odpravil carinske in birokratske ovire ter okrepil tako EU kot ZDA v razmerju do drugih igralcev na globalnem trgu. Postopki za podjetja bi bili poenostavljeni, saj jim ne bi bilo več treba dvakrat pridobivati dovoljenj za prodajo izdelkov.

Med drugim se ocenjuje, da naj bi sporazum k BDP Evropske unije leta 2027, ko bi bil uveljavljen v celoti, prispeval 119 milijard evrov oziroma 68 milijard evrov po manj optimističnem scenariju. TTIP bi lahko imel velik pozitiven učinek na nemško avtomobilsko industrijo, ker je ta zelo močna na trgu ZDA. Slovenska avtomobilska industrija je sicer vezana na nemško.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj