26. 05. 2015

Objavljeno: Finance, 19. 5. 2015, www.finance.si, Avtor: Tanja Smrekar

Vprašanja o davčnih blagajnah, ki mučijo tako podjetnike kot kupce.

Zakon o davčnem potrjevanju računov bo predvidoma začel veljati 2. januarja 2016. Prehodno obdobje bo trajalo do konca leta 2017. V tem času boste lahko zavezanci račune še izdajali na vezanih knjigah, ki jih boste morali v desetih dneh potrditi na davkariji. To pomeni: podatke z računa oziroma iz vezane knjige računov bo morala odgovorna oseba v desetih dneh pretipkati in prek posebne aplikacije poslati na finančno upravo.

Kdo bo zavezanec?

1. Davčne blagajne boste morali imeti vsi, ki poslujete z gotovino in izdajate račune.

Kaj se šteje za gotovinsko poslovanje?

2. Za gotovinsko plačilo štejejo (poleg plačil z bankovci in kovanci ter plačilnimi in posojilnimi karticami) tudi druge oblike plačila, ki niso neposredna nakazila na tekoči račun prejemnika, odprt pri ponudniku plačilnih storitev. Kot negotovinska plačila se torej štejejo neposredna nakazila na transakcijski račun prejemnika, plačila pa so lahko izvršena tudi denimo s posredovanjem izvajalca plačilnih storitev (plačilo UPN pri izvajalcu plačilnih storitev).

Ali bodo zavezanci tudi kmetje in čebelarji?

3. Da in ne. Tisti, ki prodajate osnovne izdelke (denimo peso, med), niste zavezani izdajati računov in tudi blagajn ne boste potrebovali. Če prodajate še kaj drugega (denimo pesin sok, pecivo...), morate izdajati račune in boste morali torej imeti tudi davčne blagajne. Zdaj morate izdajati račune prek vezanih knjig računov, potrjenih na finančni upravi, ali pa prek blagajn, ki ne omogočajo spreminjanja računov brez sledi (torej enako, kot to velja denimo za gostince, trgovce, vulkanizerje, frizerje...). Računi tudi niso potrebni za prodajo iz avtomatov (denimo pijača).

Bo plačevanje prek PayPala veljalo za gotovinsko?

4. Ne, pravijo na finančnem ministrstvu oziroma konkretno: »Iz predloga zakona izhaja, da v primeru plačila računa prek ponudnika plačilnih storitev računa ni treba potrditi pri Fursu. PayPal lahko štejemo za ponudnika spletnih plačilnih storitev, ki izvaja storitve v Sloveniji neposredno, in za plačila računov prek PayPala tako velja enaka razlaga in uporaba zakona kot za preostale izvajalce plačilnih storitev v Sloveniji, in sicer: če plačilo s katerokoli izmed oblik gotovine ni izvršeno neposredno pri dobavitelju, ampak s posredovanjem izvajalca plačilnih storitev, se plačilo ne šteje kot gotovinsko in ne velja obveznost potrjevanja računov.«

Kako bodo račune potrjevali tisti, ki nimajo dostopa do spleta, denimo oskrbniki planinskih koč?

5. Če poslujete na območju, kjer ni internetne povezave, boste o tem morali dobiti potrdilo agencije za komunikacijska omrežja in storitve, ki bo veljalo leto dni. Bodo pa morali vsi tisti, ki uporabljajo vezano knjigo računov, podatke o računih vseeno prek e-povezave poslati davkarjem v desetih dneh. Če ste oskrbnik planinske koče, morate tako vsakih deset dni priti do interneta.

Kaj naj podjetnik stori, če se mu pokvari blagajna, če izpade elektrika...?

6. Če se zgodijo napake, če elektronska naprava ne deluje ali če se sesuje internet, bo lahko zavezanec račun izdal iz potrjene vezane knjige računov. Podatke bo moral davkariji poslati elektronsko v dveh dneh.

Ali morate imeti davčne blagajne tudi, če izdate pet računov na leto?

7. Kot kaže zdaj - da.

Kakšne so kazni za podjetja in podjetnike?

8. Te imajo velik razpon - odvisno, ali gre za manjše ali zelo hude kršitve. Znašajo od nekaj sto (in tisoč) evrov za odgovorne osebe do več deset tisoč za podjetnike ali podjetja.

Kako visoki bodo stroški z blagajnami?

9. Podjetja že oblikujejo nekatere storitve za nekaj evrov na mesec, prek katerih boste lahko povezani s Fursom. A te bodo »prijele« le, če imate že zdaj kolikor toliko sodobne blagajne. Če imate denimo le vezane knjige računov, boste načeloma morali kupiti računalniško blagajno z ustreznim programom in tiskalnikom (možen bo sicer tudi najem), za kar boste odšteli več sto evrov (denimo okoli 500).

Kakšne so predvidene kazni za kupca?

10. Od 40 do 400 evrov, če inšpektorju na zahtevo ne pokaže računa.

Kdaj lahko kupec zavrže račun, če denimo kupi pralni stroj v trgovini, gre k frizerju, na kavo?

11. Takoj ob izhodu iz poslovnega prostora.

Kdaj lahko kupec zavrže račun, če mu obnavljajo kopalnico?

12. Ob koncu garancijskega roka. Oziroma: do konca garancijskega roka bi morali hraniti račune v primeru dobave blaga oziroma izvajanja storitve v prostorih kupca oziroma prejemnika.

Kako bodo inšpektorji preverjali hrambo računov pri kupcih?

13. Pojasnil še ni.

Katera je glavna dilema kaznovanja kupcev?

14. Vsekakor je treba zajeziti sivo ekonomijo in takšne in drugačne »mojstre na črno« kaznovati. Vendar naj to počnejo inšpektorji, uradne osebe. In naj bodo kaznovani utajevalci davkov. Ne pa kupec, če vrže račun stran.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj