27. 01. 2015

Vir in informacije: Finance, 22. 1. 2015, http://www.finance.si/, Avtor: Stela Mihajlović

V letu 2015 bi slovenska podjetja lahko povečala izvoz v ZDA, Kanado ter države Bližnjega vzhoda in zveze ASEAN

Glavni del našega izvoza je usmerjen v evropske države in Rusijo, kar je sicer razumljivo zaradi bližine in tradicionalnih povezav. Več kot 77 odstotkov izvoza slovenska podjetja ustvarijo v EU, kjer pa bo po napovedih evropskih ekonomskih inštitutov gospodarska rast letos ostala šibka. Tudi zato bi bilo škoda zanemariti priložnosti v drugih delih sveta.

V nadaljevanju so predstavljeni argumenti za optimizem na trgih Severne Amerike, Bližnjega vzhoda in držav zveze ASEAN.

ZDA in Kanada

Od lanskega septembra je vrednost evra proti dolarju močno upadla. Če bo evropska valuta še naprej slabela, bodo največ pridobili tisti izvozniki, ki bodo trgovali z dolarskimi trgi.

ZDA so v močnem konjunkturnem ciklu, gospodarstvo se krepi, brezposelnost se manjša in ta val so že izkoristila nekatera slovenska podjetja.

Obseg izvoza v ZDA narašča; v prvih desetih mesecih leta 2014 je znašal 363,8 milijona evrov, kar je toliko kot v celotnem predlanskem letu in 23 odstotkov več glede na primerljivo obdobje predlanskim. Center za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije (CEMP) namerava tako v kratkem izdati priročnik o poslovanju v ZDA in letos organizirati gospodarsko delegacijo čez lužo.

Zelo pomembno je tudi, da narašča izvoz izdelkov z višjo dodano vrednostjo, med najprodornejšimi panogami sta IT in energetika.

Tudi Kanada pridobiva pozornost, oživlja sodelovanje s Kanadsko-slovensko gospodarsko zbornico, na CEMP pa pripravljajo gospodarsko delegacijo, predvideno za začetek letošnje jeseni. V Kanadi se izvajajo mnoge gradbene investicije, zato je med najbolj obetavnimi sektorji gradbeništvo oziroma vse, kar je povezano z njim. Zaradi naglo naraščajočega števila prebivalstva so priložnosti tudi na področju prehrane, zlasti ker Kanada večino hrane uvozi.

Bližnji in Srednji vzhod

V državah na tem območju, ki niso v vojni, je investicijska dinamika zelo močna. Zato je kar nekaj slovenskih podjetij s področij pohištvene industrije, opreme in stavbnega pohištva ter inženiringa, ki so v ta del sveta že prodrla.

Nasvet: posel bodo »požegnali« le ljudje na najvišjih položajih, do katerih je težko priti, a bodite vztrajni!

Jordanija je zaradi političnih razmer trenutno odlično izhodišče za trge Iraka, Sirije in tudi Savdske Arabije. Prav tako bodo priložnosti po odpravi sankcij v Iranu, ki je bil dolgo v izolaciji in je zato pričakovati povečano povpraševanje po najrazličnejšem blagu (izdelki kovinskopredelovalne industrije in energetike, sistemi za učinkovito rabo energije, farmacijo, znanje).

Države povezave ASEAN

Med obetavnimi trgi za slovenske izvoznike, s katerimi pa trenutno malo trgujemo, so tudi države povezave ASEAN, ki sodijo med hitreje rastoče, denimo Tajska, Vietnam, Indonezija in Malezija.

Podjetja si pot tja poskušajo utreti prek evropskih združenj, predvsem Nemčije, ki je na teh trgih zelo močna in pripravljena pomagati tudi našim izvoznikom. Malo je verjetno, da bi prišlo do množičnega poslovanja z Daljnim vzhodom, so pa področja z močnim povpraševanjem IT, energetika, logistika in transport.

V teh državah ne morete poslovati brez zanesljivega partnerja, ki pozna običaje, tudi znanje lokalnega jezika je nadvse pomembno. Gre pa vsekakor za trge, na katerih je še dovolj priložnosti za slovenska podjetja, seveda le, če imajo visokokakovostne izdelke.

Pa vseeno ne zanemarjajte Evrope ...

Čeprav slovenska podjetja več kot tri četrtine izvoza ustvarijo v EU, pa so še vedno cele regije, kjer smo slabo zastopani, denimo države Beneluksa in Skandinavije. Nobene med njimi ni med dvanajsterico držav, v katere največ izvozimo; skupni izvoz v te države je v letu 2013 nekoliko presegel milijardo evrov, kar je še vedno precej manj, kot smo denimo izvozili na Hrvaško. Z drugimi besedami, celotna blagovna menjava z nordijskimi državami, ki poleg skandinavskih vključujejo še Finsko in Islandijo, obsega manj kot dva odstotka (1,9 odstotka) celotne slovenske blagovne menjave s tujino.

Neizkoriščene so predvsem priložnosti na področju visokotehnoloških izdelkov, ekologije in obnovljivih virov energije.

... in ne zapustite Rusije

Rusija in Ukrajina sta vendarle med našimi strateško najpomembnejšimi trgi in spor med njima, sankcije, upad rublja ter posledične težave v Nemčiji pomenijo slabo novico za slovenska podjetja. Ker pa je naš položaj v teh državah rezultat dolgoročnih strategij, so hitre preusmeritve na druge trge otežene.

Številna slovenska podjetja za zdaj še ne nameravajo zapustiti omenjenih trgov. Prav pripravljenost za ohranitev navzočnosti na ruskem trgu je med ruskim bankrotom leta 1998, v času, ko so zahodna podjetja množično zapuščala ruski trg, slovenskim podjetjem, ki so sicer kratkoročno utrpela izgube, dolgoročno vendarle omogočila povečanje tržnih deležev in s tem veliko ugodnejši položaj v primerjavi s tistimi podjetji, ki so takrat odšla drugam. Ne smemo tudi zanemariti morebitnih priložnosti zaradi vrzeli, ki bi jo za seboj pustila odhajajoča zahodna podjetja. Praksa namreč kaže, da je po odhodu in vzpostavitvi nadomestnih trgovinskih tokov vrnitev izredno težka, ob politično motiviranih ovirah pa skoraj nemogoča.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj