13. 01. 2015

Vir in informacije: Finance, 5. 1. 2015, http://www.finance.si/, Avtor: Lana Dakić

Previdno, pri napotitvi delavca na delo v tujino se dejansko šteje, da je delavec spremenil kraj svojega bivališča

Finančna uprava (Furs) med nadzori v podjetjih preverja tudi pravilnost uveljavljanja stroškov delavcev v zvezi z delom v tujini. Preverjajo torej, ali pravilno obračunavate stroške tistim delavcem, ki so začasno ali trajno na delu v tujini.

Furs opravlja inšpekcijski nadzor nad obračunavanjem stroškov dela za tiste delavce, ki izvajajo trajna dela zunaj sedeža svoje družbe. V okviru rednih nadzorov preverjajo tudi pravilnost uveljavljanja stroškov v zvezi z delom v tujini v skladu s 45. členom zakona o dohodnini. Ta namreč določa, da zavezanec, ki prejema dohodek iz delovnega razmerja iz tujine, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove za stroške prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela glede na dejansko navzočnost na delovnem mestu v tujini.

Razlika med službeno potjo in napotitvijo na delo v tujino

1. Službena pot - načeloma ne sme trajati dlje kot tri mesece, podprta mora biti s potnimi nalogi, delavec pa je upravičen do povračila stroškov na službeni poti (torej prevoz, dnevnice, prenočitve) ter morebitnih dodatkov.

2. Napotitev na delo v tujino - to pomeni, da je delavec spremenil kraj svojega bivališča. Napoteni delavec je kljub - včasih tudi večletnemu - delu v drugi državi še vedno zaposlen pri matičnem delodajalcu, ki mu tudi izplačuje plačo, takšen delavec pa načeloma tudi še ostane vključen v slovenski sistem socialnega zavarovanja. Za takšno delo mora delodajalec z delavcem skleniti posebno pogodbo o zaposlitvi, za katero zakon o delovnih razmerjih (209. člen) predpisuje tudi obvezne sestavine, kot so trajanje, prosti dnevi, dopust, plača in valuta, v kateri se izplačuje, dodatno zdravstveno zavarovanje… Za davčne potrebe se opredelita plača pred napotitvijo in povišanje plače zaradi napotitve. Zadnje pa je tudi razbremenjeno plačila prispevkov za socialno varnost. Delodajalec, ki napoti delavca na delo v tujino, in subjekt, pri katerem ta delavec opravlja delo, se ponavadi dogovorita o (delni) povrnitvi stroškov ali pa tuji subjekt delavcu neposredno zagotavlja določene pravice oziroma ugodnosti, kot je avto ali stanovanje.

Pogoji pri napotitvi delavca na delo v tujino

Če delavca napotite na delo v tujino v katero od držav članic EU, morate ob tem izpolnjevati splošne pogoje:

• sklenjena pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini;
• delavec mora biti vsaj en mesec pred napotitvijo vključen v socialno zavarovanje v Sloveniji;
• gre za plačano zaposlitev;
• delovno razmerje traja celotno obdobje napotitve;
• trajanje napotitve ne presega 24 mesecev, možno pa je izredno podaljšanje;
• skupno trajanje vseh napotitev ne sme preseči pet let;
• ne gre za zamenjavo druge, že napotene osebe, ki ji je potekla napotitev.

Na kaj bodite pozorni pri napotitvi v tujino

Delodajalcem, ki nameravajo napotiti delavca v tujino priporočajo, naj predhodno preverijo pogoje za napotitev, predvsem če gre za delo v tretjih državah, torej zunaj Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora oziroma Švice. Denimo, kako je z delovnim dovoljenjem in dovoljenjem za prebivanje, socialnim zavarovanjem, obdavčitvijo. Vsi postopki v zvezi z napotitvijo terjajo svoj čas, zato je treba tako samo napotitev kot njeno morebitno podaljšanje začeti urejati dovolj zgodaj.

Priporočila delodajalcem:

• določite čas napotitve, a ob tem upoštevajte, da naj napotitev ne bi presegala 24 mesecev;
• z družbo, kamor bo delavec napoten, imejte sklenjen pisni dogovor;
• še pred odhodom delavca uredite rezidentski status;
• natančno določite vse ugodnosti za delavca - torej kdo plača stroške selitve, stanovanja, avtomobila, letalskih vozovnic... - in morebitne dodatke, ki mu pripadajo bodisi po njegovi pogodbi bodisi po kolektivni pogodbi - pri tem upoštevajte, da delavcu pripadajo pravice po tistem pravu, ki je zanj ugodnejše;
• zaradi socialnih prispevkov opredelite plačo pred napotitvijo in po njej;
• določite, ali stara pogodba miruje oziroma kakšni so pogoji ali dolžnosti ponudbe drugega primernega delovnega mesta ob vrnitvi v domovino.

Pred napotitvijo razrešite tudi naslednja vprašanja:

• kdo podpisuje potne naloge;
• kako upravičiti pot domov, da bo to službeni strošek, in ne boniteta;
• kako je glede praznikov in dela prostih dni, če se ti doma in v tujini prekrivajo;
• v katerih primerih in kako pride lahko do (predčasnega) prenehanja pogodbe in kakšne so ob tem pravice.

Napotitev v tujino ni enaka zaposlitvi

Ob tem pa še opozorilo: če gre za zaposlitev v tujini, to ni več napotitev delavca, saj se pogodba o zaposlitvi z matičnim delodajalcem razdre.

Obdavčitev je odvisna od tega, ali ima delavec status rezidenta ali nerezidenta. Da bi se izognili dvojni obdavčitvi, Slovenija sklepa tudi sporazume o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Pravila o koordinaciji sistemov socialne varnosti v državah članicah Evropske unije so določena v uredbah (883/2004 in 987/2009), pri zaposlitvi v tretjih državah, kot sta denimo Srbija ali BiH, pa v dvostranskih sporazumih o socialni varnosti.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj