09. 12. 2014

Vir in informacije: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 27. 11. 2014, http://www.mddsz.gov.si/

Vlada je 27. novembra 2014 sprejela predlog zakonske spremembe na področju študentskega dela in zaposlovanja mladih za nedoločen čas. Eden ključnih ciljev vlade je zmanjšati brezposelnost in prekernost dela med mladimi. Temu cilju so namenjeni tudi ukrepi in spremembe na dveh področjih: na področju študentskega dela in na področju zaposlovanja mladih.

Na področju študentskega dela se spreminja Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki dejansko določa temeljne vidike študentskega dela. Uveljavlja se načelo »vsako delo šteje«, ki prinaša socialno in ekonomsko varnost vseh, ki to delo opravljajo, hkrati pa prinaša primerljivejše obremenitve vseh oblik dela. Z vključitvijo v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega zavarovanja pa se posredno zasleduje tudi načeli medgeneracijske solidarnosti in socialne države.

Osnovni mehanizmi študentskega dela se s predlogom zakona ne spreminjajo. Študentsko delo bo tudi v prihodnje potekalo preko študentskih servisov, na podlagi napotnice, pretežno v elektronski obliki in brez dodatnih administrativnih bremen.

Sprememba odpravlja ključne anomalije:

• prekernost študentskega dela; trenutna ureditev ne daje nikakršne socialne varnosti dijakov in študentov, saj ta vrsta dela ni vključena v nobeno izmed temeljnih socialnih zavarovanj, zaradi česar dijakom in študentom iz tega naslova ne pripadajo nikakršne pravice,
• zaradi stroškovne ugodnosti generira pojav segmentacije na trgu dela, kar je problematično predvsem z vidika zaposlovanja mladih. Delodajalci zaradi nižjih stroškov dela klasične pogodbe o zaposlitvi pogosto nadomeščajo z začasnim in občasnim delom dijakov in študentov.

Po vzoru minimalne plače se določa minimalna urna postavka v višini 4,5 evra bruto (3,8 evra neto), začasno in občasno delo dijakov in študentov pa bo po novem vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (pokojninska doba) in zdravstveno zavarovanje. Od zneska na napotnici se bodo plačevali prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dijaka oz. študenta v višini 15,5 %; na znesek na napotnici, pa bodo delodajalci plačali prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 8,85 %, prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,36 %, prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53 %, koncesijsko dajatev v višini 16,00 % (po 1. 1. 2016 - 9,59 %) in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2,00 %. Višina koncesijske dajatve se v primerjavi z obstoječo ureditvijo, zaradi vključitve prispevkov za zdravstveno zavarovanje, sorazmerno znižuje iz 23,00 % najprej na 16,00 % v letu 2015 %, v letu 2016 pa na 9,59 %. Sredstva iz koncesijske dajatve se bodo tudi v prihodnje namenjala za štipendije (8,41 o.t., od 1. 1. 2016 pa 2,0 o.t.), delovanje Študentske organizacije Slovenije (3,795 o.t.) in stroške organizacij za posredovanje (3,795 o.t.).

Kljub vključitvi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevkov za zdravstveno zavarovanje in sorazmernem zvišanju stroškov začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, je treba poudariti, da bo začasno in občasno delo dijakov in študentov tudi v prihodnje ostalo ena najcenejših oblik dela na trgu.

Vlada je sprejela tudi spremembe Zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva. S temi spremembami se še za eno leto podaljšuje možnost uveljavljanja začasne spodbude za zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb. Delodajalec, ki bo za nedoločen čas zaposlil brezposelno osebo, mlajšo od 30 let, ki je vsaj tri mesece pred zaposlitvijo prijavljena v evidenci brezposelnih oseb, bo za dve leti v celoti oproščen plačila prispevkov (t.j. prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti).

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, podaljšuje ukrep, ki bi se sicer iztekel s koncem letošnjega leta. V prvem letu izvajanja se je samo na podlagi tega ukrepa za nedoločen čas zaposlilo 2.438 brezposelnih mladih spodbudo pa je uveljavilo več kot 2.000 delodajalcev. Glede na navedeno in glede na bolj optimistične napovedi gospodarskih gibanj predvidevajo, da bi bilo mogoče v naslednjem letu realizirati 5.000 novih zaposlitev mladih za nedoločen čas. Spodbuda za zaposlovanje mladih se je v tej obliki že uveljavila med delodajalci in je prepoznana tudi kot administrativno nezahtevna.

Problematika zaposlovanja mladih zahteva ureditev, ki bo mladim omogočila večjo stopnjo konkurenčnosti oziroma zaposljivosti ob vstopu na trg dela. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zato že sedaj in bo tudi v prihodnje veliko pozornosti namenjalo ukrepom, ki zvišujejo zaposlitvene možnosti mladih.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj