04. 11. 2014

Vir in informacije: www.izvoznookno.si, 23.10.2014, Avtor: Barbara Dovč

Iran dobro leto in pol znova krepi politično in gospodarsko sodelovanje z Zahodom. Pogajanja o njegovem jedrskem programu počasi, a vztrajno napredujejo, ob uspešnem izidu pa si država lahko nadeja postopno odpravo ostrih sankcij, ki so jo spravile v izolacijo in gospodarsko nezavidljiv položaj. Odpiranje Perzije prinaša nove poslovne priložnosti.

Iran je bil včasih pomemben gospodarski partner zahodnih držav in s tem EU in Slovenije. Nato pa se je zaradi jedrskih aktivnosti in ker ni želel ustaviti bogatenja urana, zapletel v ostro obtoževanje zlasti z ZDA, kar je sčasoma pripeljalo tako daleč, da je Zahod zanj uvedel ostre sankcije. Te so precej ohromile gospodarsko sodelovanje s tujimi partnerji.

Svež veter po lanski politični spremembi

Z zmago zmernega politika na čelu te obmorske države na Bližnjem vzhodu sredi lanskega leta so se znova odprle priložnosti za dialog s svetom. Na predsedniških volitvah je namreč zmagal zmerni klerik Hasan Rohani, ki je že v predvolilnem boju načel do tedaj tabu teme –iskanje rešitev za jedrski spor s t.i. šesterico velikih sil, ki so državo pahnile v izolacijo in vse slabši gospodarski položaj.

Ostre sankcije so nekoč cvetoče gospodarstvo, predvsem na račun naftne industrije in močnega bančnega sektorja, dodobra načele. Država je zašla v recesijo, ki je prinesla visoke izgube domače valute rial ter visoko inflacijo in brezposelnost. Rohani si je tako za cilj svojega štiriletnega mandata med drugim postavil izboljšanje gospodarskega stanja in življenjskega standarda Irancev.

Iran v zadnjem času igra vse bolj pomembno vlogo pri stabilnosti na Bližnjem vzhodu, saj je napovedal pomoč pri boju proti skrajnežem, ki krepijo vlogo v Iraku in Siriji.

Pogajanja odprta do konca novembra

ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija, peterica stalnih članic Varnostnega sveta ZN, ter Nemčija so se z Iranom poleti dogovorile, da bodo pogajanja o jedrskem programu podaljšala do 24. novembra. Do takrat naj bi se dogovorili, da bo Teheran pristal na preverjanje, da ne razvija jedrskega orožja, v zameno pa bi mu ukinili mednarodne sankcije.

Jesenska pogajanja so sicer prinesla napredek v približno 12 let trajajočem sporu, a najtrši oreh ostaja vprašanje obsega in zmogljivosti jedrskih aktivnosti, za katere Iran trdi, da so miroljubne, Zahod pa sumi na možnost razvoja jedrskega orožja.

Zaradi napredka v pogajanjih je Zahod delno že omilil sankcije proti Iranu, s tem pa so se takoj odprle nove priložnosti za vnovično ali novo vzpostavitev tesnejšega gospodarskega sodelovanja. O tem pričajo številne politične in gospodarske delegacije iz evropskih držav, ki so to državo letos obiskale. Med njimi je bila spomladi tudi slovenska.

Izboljševanje gospodarskega položaja

Z vnovično postavitvijo dialoga je Iran začel krepiti izvoz surove nafte. Ta z naravnimi viri bogata država se počasi izvija iz primeža recesije, v katero je zašla pred dvema letoma. To je spremljala 30-odstotna inflacija, ki se počasi znižuje.

Obseg blagovne menjave med Slovenijo in Iranom je v zadnjih letih močno padel. Lani je znašal 25,5 milijona evrov, a je država z 80 milijoni prebivalcev za Slovenijo vseeno predstavljala tretjega najpomembnejšega gospodarskega partnerja v regiji.

Krepitev sodelovanja

Za sodelovanje s Slovenijo se poslovne priložnosti na obeh straneh kažejo v skupnem nastopu na tretjih trgih, zlasti pri prodoru na evropski trg ali v države jugovzhodne Evrope. Med področji za neposredno krepitev odnosov pa poznavalci naštevajo:

• Kmetijstvo,
• Energetika,
• Farmacija,
• Elektroindustrija,
• Avtomobilska industrija,
• Pohištvena industrija in notranja oprema,
• Informacijsko-komunikacijske tehnologije,
• Promet,
• Turizem.

Ovire in načrti

Iran je veleposlaništvo v Ljubljani odprl leta 2011, Slovenija pa je veleposlaništvo v Teheranu februarja lani zaradi varčevalnih ukrepov zaprla. Gospodarstveniki temu nasprotujejo in si želijo vnovične vzpostavitve konzularno diplomatskega predstavništva v tej državi.

Ovira v krepitvi stikov je tudi slovenski vizni režim, ki je za Irance po navedbah slovenskih poslovnežev zelo strog in dolgotrajen. Ob letošnjih obiskih politikov in gospodarstvenikov z obeh držav je bilo tako za ureditev teh težav slišati pozive k ustanovitvi diplomatske pisarne, pa tudi pozive k ustanovitvi informacijskega centra in mešane gospodarske komisije ter k podpisu gospodarskega sporazuma.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj