14. 10. 2014

Objavljeno: Računovodski servis ZEUS, www.racunovodski-servis-zeus.si, Avtor: Ingrid Drozg

Računovodja mesečno natančno zapisuje podatke o poslovanju podjetja, zato lahko kadar koli na željo podjetja iz teh podatkov pripravi računovodska poročila oziroma pomembne informacije o zdravju podjetja ter o potencialnih nevarnostih, na katere lahko podjetje naleti v prihodnosti. Iz računovodskih poročil tudi DURS razbere višino davka, ki ga mora podjetje plačati v proračun; banka iz njih prebere, ali bo podjetje sposobno odplačevati posojilo; potencialni partnerji in stranke ugotavljajo, ali je s podjetjem varno poslovati in ne nazadnje investitorji preverjajo, ali se v določeno podjetje splača investirati.

V podrobnih računovodskih poročilih lahko vsi ti zainteresirani deležniki najdejo svoje odgovore, še posebej če ta poročila podjetje oplemeniti z dodatnimi evidencami in pojasnili. Vendar največkrat do podrobnih informacij interesenti nimajo dostopa, zato se morajo opreti zgolj na tiste informacije, ki so dostopne javnosti. Ob prebiranju teh podatkov morajo imeti v mislih, da so podatki lahko prikazani nepravilno, s ciljem zavajanja oziroma goljufanja banke, investitorjev ali drugih zainteresiranih strani.

Javno dostopne informacije o poslovanju gospodarskih družb, ki se jih splača proučiti, so javno objavljena računovodske poročila (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, denarni tok, bilančni dobiček, pojasnila k izkazom), število odprtih in zaprtih poslovnih računov ter ali obstajajo na njih blokade, bonitetne informacije, elektronske listine iz sodnega registra (na primer objava, da je podjetje v postopku izbrisa) in podobno. Veščino iskanja informacij med temi podatki bi moral vsaj okvirno obvladati vsak podjetnik in vsaka podjetnica. V prvi vrsti zato, da se pravilno odloča o svojem poslovanju, v drugi pa zato, da zna poiskati informacije o svojih potencialnih partnerjih, večjih strankah ali podjetjih, s katerimi se želi lastniško povezati.

Ta prispevek se osredotoča na bilanco stanja oziroma tiste njene sestavine, ki so najpogosteje nepravilno prikazane. Pri tem velja poudariti, da se nepravilnosti v večini primerov pojavljajo pri nerevidiranih letnih poročilih.

Bilanca stanja govori o premoženju podjetja

Bilanca stanja je informacija o trenutnem premoženju podjetja ter o tem, iz katerih virov se je to premoženje financiralo. Pri premoženju gre za oprijemljivo premoženje (denar, oprema, poslovni prostori, stroji, zaloge) kot tudi neoprijemljivo (patenti, licence, dobro ime). Bilanca stanja nam torej na eni strani (aktivni strani) pove, kolikšno je aktivno premoženje podjetja, s katerim le ta ustvarja dobiček, na drugi strani (pasivni strani) pa pove, od kod denar za to premoženje (lastni ali izposojen kapital).

Podatki v bilanci stanja niso vedno verodostojni

Stanje v gospodarstvu, upad moralnih in etičnih vrednot, želja po pridobitvi bančnega kredita, pridobitev večjega posla ali želja po zmanjšanju davčne osnove; vse to so pomembni dejavniki, zaradi katerih se je verodostojnost računovodskih informacij močno zmanjšala. Za preverjanje verodostojnosti računovodskih informacij je danes potrebno vedno več znanja in sredstev.

S katerimi podatki v bilanci stanja podjetja najpogosteje zavajajo?

Verodostojnost informacij iz javno dostopnih poročil je nemogoče preveriti. Javno dostopni podatki so le mnenje, brez pojasnil o tem, na podlagi česa je bilo formirano. Ne glede na to, lahko zainteresirani deležnik poišče možne pasti, to je sumljive elemente, ki goljufije ne dokazujejo, ampak povečujejo njihovo verjetnost.

V nadaljevanju so navedene najpogostejše manipulacije s podatki v bilanci stanja:

1. Neopredmetena sredstva in aktivne časovne razmejitve

Pri obeh gre za nekaj neoprijemljivega, nekaj kar fizično ne obstaja, zato je možnost za manipulacijo že v osnovi večja. Pri neopredmetenih sredstvih gre za licence, patente, blagovne znamke, dobro ime in podobne pravice – njihovo vrednost je zelo težko določiti in razložiti. Podjetje lahko pravice previsoko ovrednoti in tako umetno dvigne vrednost svojega premoženja. Sum vzbujajo tudi visoke aktivne časovne razmejitve (odloženi stroški in predhodno nezaračunani prihodki), saj tudi te povečujejo premoženje podjetja, njihova vrednost pa je pogosto prepuščena kreativnemu računovodstvu. Banke se omenjenih pasti zavedajo, zato pri pregledovanju kreditne sposobnosti podjetja, natančneje pri finančni analizi, ki je del bonitetne ocene, predhodno že izločijo aktivne časovne razmejitve, dobro ime in presežek iz prevrednotenja – več o tem je navedeno v točki 5.

2. Visoki finančni prihodki

V prvi vrsti je potrebno ločiti med prihodki iz poslovanja, ki izvirajo neposredno iz pridobitne dejavnosti, ter med finančnimi prihodki, ki so potencialna posledica različnih naložb v druga podjetja. Visoki finančni prihodki (še posebej, če so visoki v primerjavi s prihodki iz poslovanja) so pogosto slab znak, saj se ob tem opazovalec sprašuje, zakaj podjetje ne vlaga presežka denarja nazaj v poslovanje oziroma v lastno proizvodnjo? Čez prst lahko sklepa, da se podjetju v lastno proizvodnjo ne splača več vlagati ali pa, da za to ni interesa, kar je podobno slabo.

3. Manipulacija z vrednostno zalog

Določanje vrednosti zalog je pogosto predmet manipulacij. Visoke zaloge pogosto pomenijo nizki koeficient obračanja zalog, kar pomeni, da podjetje ni sposobno zalog prodati. V tem primeru bi moralo zaloge oslabiti, saj jih bo po znanih tržnih zakonitostih lahko prodalo le z velikimi popusti. Namesto tega podjetje zalogam ne zniža vrednosti, ampak jih še naprej knjiži po polni vrednosti. Gre za kratkoročno rešitev, ki v bilanci stanja poveča premoženje oziroma dobiček.

4. Neodpisane terjatve

Terjatve, ki so že zapadle v plačilo in je zanje majhna vrednost poplačila, je potrebno oslabiti oziroma odpisati. Kljub temu, da se podjetje zaveda, da določenega deleža terjatev ne bo nikoli izterjalo, terjatev ne oslabi. Sliko bi si lahko opazovalec razjasnil s pojasnilom o ročnosti terjatev, vendar to pogosto ni javno dostopna informacija. Visoke terjatve vzbujajo vtis, da podjetje kratkoročno ali dolgoročno pričakuje poplačila za delo, zato pričakuje tudi likvidnost ali solventnost. Po tem, ko bodo terjatve odpisane, bo jasno, da podjetje ni prejelo in tudi ne bo prejelo velikega dela poplačil.

5. Presežek iz prevrednotenja

Presežek iz prevrednotenja najdemo v kapitalu (pasiva). Večja kot je ta vrednost, večja je verjetnost goljufije. Za kaj točno gre? Podjetje ima na primer v lasti poslovne prostore v vrednosti 200.000 EUR. Pokliče prijaznega cenilca, morda prijatelja, ki prostore ponovno oceni in določi, da so vredni 350.000 EUR (pomembno izpostaviti, da s profesionalnim cenilcem takšen dogovor ni mogoč). Pri tem nastane presežek iz prevrednotenja v višini 150.000 EUR. Presežek iz prevrednotenja je sestavni del kapitala podjetja, zato se s povečevanjem presežka, povečuje tudi podjetnikov kapital. S povečevanjem kapitala se povečuje kreditna sposobnost ali umetno zdravje podjetja, vendar kot je bilo omenjeno v točki 1., banke pri izdelavi bonitetne ocene presežka iz prevrednotenja ne upoštevajo.

V kolikor na področju financ in računovodstva niste doma in se med strokovnimi računovodskimi izrazi in podatki težko znajdete, poprosite svojega računovodjo oziroma računovodkinjo za pomoč pri interpretaciji. Pregled informacij opravite za vsa podjetja, katerih propad lahko vpliva tudi na vaše poslovanje.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj