16. 09. 2014

Vir in informacije: http://www.izvoznookno.si/, 11. 9. 2014, Avtor: Elizabeta Gačnik

Italiji v vseh letih od ustanovitve pred 150 leti ni uspelo zmanjšati razlik v razvitosti med bogatim severom in revnim južnim države, krizna leta v obdobju 2008-2013 pa so ta razkorak samo še povečala. Zaradi šibke domače potrošnje so podjetja občutno zmanjšala investicije. Zdaj analitiki severu Italije napovedujejo zmerno okrevanje, medtem ko se jugu še vedno obeta skrčenje BDP.

Jug Italije kriza precej bolj prizadela

Razlike med posameznimi regijami Italije so velike. Sever se od juga razlikuje po strukturi gospodarstva in tudi nepremostljivih razlikah v prihodkih. Prebivalci Milana se po načinu življenja razlikujejo od ljudi v Rimu ali sicilijanskem Palermu. Najnovejši gospodarski podatki pa potrjujejo, da se razkorak med industrializiranim severom in revnim jug le še poglablja.

V zadnjih 5 letih se je BDP južnih italijanskih regij zmanjšal za 13,3%, v preostanku države pa za 7%. V povprečju se je italijansko gospodarstvo v kriznih letih 2008-2013 skrčilo za 8,5%. Hujši padec med evropskimi državami je v tem obdobju utrpela le Grčija (-23,7%).

Napovedi zmerno optimistične le za severni del države

V povprečju naj bi Italija letos po napovedih IMF zabeležila gospodarsko rast v višini 0,3% in leta 2015 v višini 1,1%, še nekaj bolj optimistična je napoved OECD. Vendar pa naj bi pri tem počasi okrevalo le gospodarstvo severne Italije, medtem ko se jugu države še vedno obeta skrčenje BDP.

Merjeno v BDP na prebivalca se je razlika med severom in jugom Italije kljub različnim razvojnim programom na nacionalni in evropski ravni vrnila na raven iz leta 2003. Prebivalec juga Italije tako k BDP prispeva v povprečju 16.888 EUR, medtem ko v ostalem delu države BDP na prebivalca leta 2013 znašal 29.837 EUR.

Glede na gospodarsko razvitost se razlikujejo tudi navade potrošnikov na severu in jugu. Medtem ko se je zasebna potrošnja v severni in srednji Italiji med letoma 2008 in 2013 zmanjšala za 5,7%, se je na jugu Italije kar za 12,7%. Prav tako je bilo zmanjšanje javne porabe občutnejše na jugu Italije. To je predvsem posledica zmanjšanja investicij v infrastrukturo, ki je na jugu še vedno slabo razvita.

Ogromen upad investicij v industriji in storitvah

Italijo pogosto delijo na industrijski sever in kmetijski jug, a tudi to posplošitev je treba obravnavati s previdnostjo. Država velja z 208 mia EUR dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih (2011) za drugo najpomembnejšo industrijsko državo EU, za Nemčijo. A čeprav na jug Italije odpade le manjši del te vrednosti, namreč 28,8 mia EUR, pa je tamkajšnja proizvodnja precej večja kot v ostalih evropskih državah, kot so denimo Romunija (28,6 mia EUR), Finska (27,0 mia EUR), Portugalska (20,6 mia EUR), Madžarska (18,6 mia EUR) in Grčija (16,8 mia EUR).

Na jugu Italije obstaja kar precej velikih podjetij, ki imajo velik pomen v italijanski industriji. Ta podjetja delujejo predvsem v panogah:

• avtomobilske industrije,
• letalske industrije,
• kemične industrije,
• predelave nafte in
• obdelave kovin.

Zaradi šibkega domačega trga podjetja na jugu Italije odštejejo za naložbe v opremo in posodobitev svoje proizvodnje precej manj kot tista na severu. V severnih regijah, kjer so gospodarske vezi z državami, kot sta predvsem Nemčija in Francija, trdnejše, so se bruto investicije v osnovna sredstva med letoma 2008 in 2013 kljub padcu izvoza zmanjšale za 24,5%. Na jugu je bil padec 33%.

Ogromne razlike tudi na trgu dela

Negativni gospodarski trendi se odražajo na že tako ali tako šibkem trgu dela. Že pred krizo je bila za jug Italije značilna nizka zaposlenost (predvsem med ženskami) in visoka stopnja brezposelnosti. Od leta 2008 je zaposlitev izgubilo skoraj milijon Italijanov, od tega 60% na jugu Italije.

Zdaj najnovejši podatki kažejo, da sever države počasi okreva po dolgi krizi. Stopnja brezposelnosti je v letu 2013 na jugu Italije znašala 19,7%, v preostalem delu države pa 9,1%. Spričo mračnih napovedi se bo ta razkorak v prihodnjih letih le še povečeval.

Dodatne informacije: Več poslovnih informacij o Italiji najdete na spletni strani Izvozno okno in na spletni strani:  SVIMEZ.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj